Jedro

Zmotna je presoja sodišča prve stopnje, da se dolžnik glede navedb v ugovoru ni izjavil v danem roku in da je zato z navedbami in dokazi v ugovoru prekludiran. Če bi sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da se rok za izjavo dolžniku do dneva razpisanega naroka za obravnavo upraviteljičinega ugovora proti odpustu obveznosti še ni iztekel, ne bi smelo zaključiti naroka za obravnavo ugovora, pač pa bi ga moralo preložiti. Razlog za preložitev naroka je bilo dejstvo, da se rok, ki ga je dalo sodišče dolžniku za izjavo o ugovoru stečajne upraviteljice proti odpustu obveznosti, do konca naroka za obravnavo ugovora še ni iztekel.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru upraviteljice ugodilo in postopek odpusta obveznosti po sklepu z dne 30. 10. 2020 (p. d. 18) ustavilo, predlog za odpust obveznosti pa zavrnilo.

2. Zoper sklep je dolžnik vložil pravočasno pritožbo. Navedel je, da ga izpodbija v celoti iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da pritožbi ugodi in sklep o ustavitvi postopka odpusta obveznosti z dne 12. 11. 2021 spremeni tako, da ugovor zavrne, podrejeno pa, da ga razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje drugemu sodniku in drugi višji pravosodni svetovalki.

3. Upraviteljica, na čigar ugovor je sodišče prve stopnje postopek odpusta obveznosti ustavilo in dolžnikov predlog zavrnilo, je na pritožbo odgovorila s predlogom, da naj jo Višje sodišče v Ljubljani zavrne kot neutemeljeno in potrdi sklep prvostopenjskega sodišča. 4. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje izvedlo narok za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti 29. 9. 2021, izpodbijani sklep pa je izdalo 12. 11. 2021, po naknadno izvedenem postopku, v katerem je prepozen odgovor dolžnika na ugovor vročalo v izjavo upraviteljici, ki je nanj odgovorila. Odločbo je izdalo brez razpisa novega naroka za obravnavo ugovora. Takemu postopanju dolžnik utemeljeno nasprotuje. Pritožbeno sodišče pritrjuje njegovemu pritožbenemu stališču, da ni imel možnosti izjave na odgovor upraviteljice in da bi moralo sodišče prve stopnje razpisati nov narok za obravnavo ugovora.

5. Postopek obravnave ugovora proti odpustu obveznosti je predpisan v 405. členu ZFPPIPP. Iz navedbe zakonske določbe izhaja obveznost sodišča, da opravi narok za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti. Če izda sklep o ustavitvi postopka odpusta obveznosti in o zavrnitvi predloga za odpust obveznosti brez naroka, stori bistveno kršitev določb postopka iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.

6. Sodišče prve stopnje mora v skladu z zgoraj citirano zakonsko določbo razpisati narok za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti na dan, ki ni prej kot 15 dni po objavi oklica o naroku in ne pozneje kot en mesec po prejemu ugovora. Ugovor s prilogami, poziv da se izreče o ugovoru, ter vabilo na narok, mora vročiti stečajnemu dolžniku in v primeru, če se dolžnik ne udeleži naroka za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti, sodišče opravi narok v njegovi odsotnosti.

7. V obravnavanem primeru je upraviteljica vložila ugovor 27. 8. 2021 in sodišče prve stopnje je razpisalo v skladu s 1. točko drugega odstavka 405. člena ZFPPIPP narok za obravnavo ugovora 29. 9. 2021, hkrati pa je 30. 8. 2021 poslalo poziv dolžniku, da v 15. dneh po prejemu poziva poda izjavo o ugovoru in sicer pisno v treh izvodih ali ustno na naroku za obravnavo ugovora. Iz podatkov spisa je razvidno, da je bil ta poziv dolžniku vročen 16. 9. 2021. To pomeni, da je imel v skladu z rokom, ki mu ga je dalo sodišče, pravico odgovoriti na ugovor do 1. 10. 2021. Zmotna je presoja sodišča prve stopnje, da se dolžnik glede navedb v ugovoru ni izjavil v danem roku in da je zato z navedbami in dokazi v ugovoru prekludiran. Ker je imel v skladu s pozivom sodišča dolžnik pravico vložiti izjavo o ugovoru še dva dni po naroku za obravnavo ugovora, bi jo sodišče moralo upoštevati kot pravočasno.

8. Če bi sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da se rok za izjavo dolžniku do 29. 9. 2021, torej do dneva razpisanega naroka za obravnavo upraviteljičinega ugovora proti odpustu obveznosti še ni iztekel, ne bi smelo zaključiti naroka za obravnavo ugovora 29. 9. 2021, pač pa bi ga moralo preložiti na čas po izteku roka za izjavo, čeprav bi bil ta pozneje kot en mesec po prejemu ugovora. Razlog za preložitev naroka je bilo dejstvo, da se rok, ki ga je dalo sodišče dolžniku za izjavo o ugovoru stečajne upraviteljice proti odpustu obveznosti, do konca naroka za obravnavo ugovora še ni iztekel (prvi odstavek 115. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Zmotno je stališče stečajne upraviteljice, ki se v odgovoru na pritožbo sklicuje na VSL sodbo I Cpg 898/2018, da se lahko kontradiktornost zagotovi tudi drugače, ker v tej odločbi ni šlo za enak primer in enak postopek kot je obravnavani.

9. Ker je sodišče prve stopnje izdalo sklep o ustavitvi postopka odpusta obveznosti in o zavrnitvi predloga za odpust obveznosti brez naroka, na katerem bi obravnavalo pravočasno izjavo stečajnega dolžnika zoper ugovor proti odpustu obveznosti, je izpodbijani sklep obremenjen z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, ki je narekovala njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

10. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje razpisati narok za obravnavo ugovora stečajne upraviteljice proti odpustu obveznosti in po izvedenem naroku izdati novo odločbo o ugovoru. Pritožbeno sodišče ni odredilo izvedbe naroka pred drugim sodnikom (356. člen ZPP), ker ocenjuje, da drža, ki jo je zavzel dolžnik in o neprimernosti katere se je sodišče prve stopnje tudi pravilno opredelilo v razlogih sklepa, ne bo vplivala na odločanje sodišča v skladu z zakonom. Ob tem še pojasnjuje dolžniku, da se ima sicer pravico z vsemi sredstvi boriti, da doseže odpust obveznosti, hkrati pa se mora zavedati tudi svojih dolžnosti in na ustrezen način pokazati, da jih tudi na primeren način izvaja. Izvajati pa jih mora tako, da jih ne le navznoter vidi dolžnik kot svojo vestnost in poštenost, pač pa da izpolnjevanje njegovih dolžnosti in sodelovanje s sodiščem in upraviteljico prepoznajo tudi navzven upniki, ki spremljajo postopek, v katerem sodišče odloča o prenehanju njihovih terjatev do stečajnega dolžnika. Če jih krši, določa zakon hude posledice in sicer, če je dolžniku odpust obveznosti zavrnjen zaradi nedosegljivosti dolžnika upravitelju ali zaradi ne poročanja sodišču o premoženju, ali ne poročanja upravitelju o aktivnem iskanju zaposlitve, obstaja pri njem ovira za nov odpust obveznosti še deset let po pravnomočnosti sklepa, s katerim sodišče ugodi ugovoru proti odpustu obveznosti (2. točka drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP).