Jedro

Ne glede na določbo prvega in drugega odstavka 14. člena ZBPP, se v skladu s četrtim odstavkom tega člena zakona pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca in njegove družine, dohodki in premoženje tistih družinskih članov, ki v zadevi, zaradi katere vlaga prosilec prošnjo za brezplačno pravno pomoč, nastopajo kot nasprotne stranke oz. nasprotni udeleženci, ne upoštevajo. Navedeno pomeni, da se premoženje žene tožeče stranke pri ugotavljanju materialnega položaja tožeče stranke ne upošteva in da je tožečo stranko potrebno obravnavati kot samsko osebo.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je organ za BPP zavrnil prošnjo tožeče stranke za odobritev brezplačne pravne pomoči v obliki zastopanja pred sodiščem prve in druge stopnje v zvezi z vložitvijo tožbe zoper soprogo A.A. glede obstoja izločitvene pravice. V obrazložitvi kot podlago za svojo odločitev navaja neizpolnjevanje finančnega pogoja. Ta se glede na določilo prvega odstavka 14. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) ugotavlja glede na dohodke in prejemke prosilca ter dohodke in prejemke njegove družine ter glede na premoženje, ki ga ima prosilec in njegova družina. Pri ugotavljanju lastnega dohodka samske osebe se kot podlaga za odobritev brezplačne pravne pomoči upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki ugotovljeni za samsko osebo v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve prošnje (prvi odstavek 20. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih – ZSVarPre v zvezi s 14. členim ZBPP). Kot lastni dohodek družine, ki je podlaga za odobritev brezplačne pravne pomoči se upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki ugotovljeni za družino v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge (drugi odstavek 20. člena ZSVarPre v zvezi s 14. členom ZBPP). Glede na to, da je tožeča stranka poročena z A.A., bi se slednja lahko v skladu s 1. točko prvega odstavka 10. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) upoštevala kot družinski član poleg prosilca pri ugotavljanju njegovega materialnega položaja. Vendar četrti odstavek 14. člena ZBPP določa izjemo, da se ne glede na določbo prvega in drugega odstavka 14. člena ZBPP, pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca in njegove družine ne upoštevajo dohodki in premoženje tistih družinskih članov, ki v zadevi, zaradi katere vlaga prosilec prošnjo za brezplačno pravno pomoč, nastopajo kot nasprotne stranke oz. nasprotni udeleženci. Organ za BPP je ugotovil, da se prosilčeva soproga A.A. (ter njeno premoženje) ne more upoštevati pri ugotavljanju materialnega položaja tožeče stranke (saj nastopa kot prosilčeva nasprotna stranka v postopku III P 442/2016 in sicer zaradi ugotovitve obstoja izločitvene pravice). Na podlagi navedb tožeče stranke ter listin, ki jih je predložil je organ za BPP ugotovil, da je tožeča stranka upokojenec ter da je v obdobju zadnjih treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje za dodelitev BPP prejela neto pokojnino v skupni višini 1.899,99 EUR ter letni dodatek, preračunan za dobo treh mesecev, v neto znesku 35,00 EUR. Drugih dohodkov in premoženja v smislu določil 12., 17. in 18. člena ZUPJS ter 27. člena ZSVarPre po lastnih navedbah nima. V skladu s 13. členom ZBPP je do brezplačne prave pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oz. stroškov nudenja brezplačne pravne pomoči. Pri tem se šteje, da bi bilo socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oz. stroškov nudenja brezplačne pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oz. mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve in ki je na dan vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči znašal 577,62 EUR (v skladu z 8. členom ZSVarPre od 1. januarja 2016 znaša osnovni znesek minimalnega dohodka 288,81 EUR). Na podlagi navedenega in predloženih dokazov organ ugotavlja, da je povprečni mesečni dohodek prosilca v obdobju zadnjih treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči upoštevaje zgoraj navedene dohodke znašal 645,00 EUR, ta znesek pa presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve, zato pogoji, ki jih določa 13. člen ZBPP za odobritev brezplačne pravne pomoči niso izpolnjeni. Organ je zato prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnil. Pri tem pojasnjuje, da se pri ugotavljanju izpolnjevanja finančnih pogojev upoštevajo zgolj neto prejemki, ki jih prejema prosilec, ne pa tudi morebitni odtegljaji (krediti), administrativne prepovedi ali sodne prepovedi, saj za kaj takšnega ni pravne podlage (tako tudi odločbi Upravnega sodišča RS, št. I U 1290/2014 in I U 772/2014).

2. Tožeča stranka s tožbo izpodbija navedeno odločitev. Navaja, da ne razume, zakaj ne bi smela dati podatkov za svojo ženo, kot družinskega člana, in ima zaradi takega postopka občutek šikaniranja. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in da tožeči stranki odobri brezplačno pravno pomoč, ki jo tožeča stranka potrebuje in je glede na njeno zdravstveno stanje do te pomoči tudi upravičena.

3. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravne spise.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Iz podatkov predloženega upravnega spisa izhaja, temu pa ne ugovarja niti tožena stranka v tožbi, da je vložila prošnjo za brezplačno pravno pomoč v obsegu zastopanja pred sodiščem prve in druge stopnje v zvezi s tožbo vloženo zoper A.A. (v osebnem stečaju) glede ugotovitve obstoja izločitvene pravice in da se zadeva vodi pred Okrožnim sodiščem v Mariboru pod opr. št. III P 442/2016. Nesporno je med strankama tudi, da je A.A. soproga tožeče stranke in da jo je tožeča stranka v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči uveljavljala kot družinskega člana.

6. Kot je pravilno navedel organ za BPP se pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji določeni z ZBPP, vsi pa morajo biti izpolnjeni kumulativno. Materialni – finančni položaj prosilca in njegove družine se ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek 14. člena ZBPP). Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine iz prejšnjega odstavka se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialno varstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči (drugi odstavek 14. člena ZBPP). Ne glede na določbo prvega in drugega odstavka tega člena pa se v skladu s četrtim odstavkom 14. člena ZBPP pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca in njegove družine, dohodki in premoženje tistih družinskih članov, ki v zadevi, zaradi katere vlaga prosilec prošnjo za brezplačno pravno pomoč, nastopajo kot nasprotne stranke oz. nasprotni udeleženci, ne upoštevajo.

7. Navedeno tako pomeni, da se premoženje A.A. pri ugotavljanju materialnega položaja tožeče stranke ne upošteva in da je tožečo stranko potrebno obravnavati kot samsko osebo (11. odstavek 10. člena ZUPJS). Upoštevaje njene pokojninske prejemke v obdobju zadnjih treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje, ki so znašali skupaj 1.899,99 EUR ter sorazmerni del letnega dodatka v neto znesku 35,00 EUR to pomeni, da povprečni mesečni dohodek tožeče stranke v obdobju zadnjih treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči znaša 645,00 EUR in presega znesek dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka (to je 577,62 EUR). Ker se v skladu z drugim odstavkom 13. člena ZBPP šteje, da bi bilo socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka ogroženo v primeru, če mesečni dohodek prosilca ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka (to je 577,62 EUR), to tudi po presoji sodišča pomeni, da (finančni) pogoji po 13. členu ZBPP za dodelitev brezplačne pravne pomoči niso izpolnjeni in je zato izpodbijana odločitev pravilna in zakonita.

8. Glede na navedeno je zato sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.