10. 11. 2020

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus ustavne pritožbe in pobude mag. Igorja Karlovška, Celje, na seji 10. novembra 2020

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. X Ips 36/2017 z dne 15. 3. 2017 in sodbo Upravnega sodišča, Oddelka v Celju, št. IV U 53/2016 z dne 15. 12. 2016 se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti petega odstavka 17. člena Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93, 24/01, 54/08, 35/09, 97/14, 46/16 in 36/19) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pritožnik, odvetnik, z ustavno pritožbo izpodbija odločitvi Vrhovnega in Upravnega sodišča v zvezi s priznanjem odvetniških stroškov za zastopanje. Navaja, da je izvajal storitve brezplačne pravne pomoči na podlagi Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 23/08 in 19/15 – ZBPP), zato so mu bili v skladu s petim odstavkom Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv) priznani stroški v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi, in sicer mu je sodišče od odmerjenih stroškov v višini 1.622,57 EUR priznalo zgolj 811,28 EUR stroškov zastopanja.

2.V ustavni pritožbi pritožnik zatrjuje, da so mu bile s priznanjem zgolj polovice odmerjenih stroškov kršene pravice iz 2., 14., 22. in 74. člena Ustave. Hkrati z ustavno pritožbo vlaga tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti petega odstavka 17. člena ZOdv. Zatrjuje njegovo neskladje z 2. členom, drugim odstavkom 14. člena, 22., 74. in 137. členom Ustave.

3.Po prvem odstavku 55.a člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12 in 23/20 – v nadaljevanju ZUstS) ustavna pritožba ni dovoljena, če ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki bi imele hujše posledice za pritožnika. Po prvi alineji drugega odstavka istega člena ZUstS se šteje, da ne gre za tak primer, če gre med drugim za posamične akte izdane v sporih majhne vrednosti po določbah zakona, ki ureja pravdni postopek. Pritožnik ne zatrjuje, da gre za posebej utemeljen primer, ki bi presegal pomen konkretne zadeve in utemeljeval izjemno obravnavo sicer nedovoljene ustavne pritožbe (tretji odstavek 55.a člena ZUstS). Dejstvo, da pritožnik hkrati vlaga tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti ZOdv, pa sámo po sebi izjemne obravnave še ne utemelji. Ker ustavna pritožba torej ni dovoljena, jo je Ustavno sodišče zavrglo (1. točka izreka).

4.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

5.Izpodbijana določba ZOdv ne učinkuje neposredno. V takem primeru je pravni interes za pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti skladno s stališčem Ustavnega sodišča (sklep št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007, Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82) podan, če pobudnik pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS hkrati vloži tudi ustavno pritožbo zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpis. Pobudnik je svoj pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijane določbe utemeljeval z vloženo ustavno pritožbo, ki jo je Ustavno sodišče zavrglo. Glede na navedeno morebitna ugoditev pobudi na pravni položaj pobudnika ne bi mogla vplivati, kar pomeni, da pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijane zakonske določbe. Zato je Ustavno sodišče njegovo pobudo zavrglo (2. točka izreka).

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretje alineje prvega odstavka 55.b člena v zvezi s prvo alinejo drugega odstavka 55.a člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnici in sodniki dr. Matej Accetto, DDr. Klemen Jaklič, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sodnica dr. Dunja Jadek Pensa in sodnik dr. Rok Čeferin sta bila pri odločanju o zadevi izločena. Ustavno sodišče je sklep sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez Predsednik

[1]Peti odstavek 17. člena ZOdv določa: "Odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, je upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi. V primeru zastopanja stranke po uradni dolžnosti ali v primeru nudenja brezplačne pravne pomoči so morebitni dogovori po drugem odstavku tega člena nični."