Jedro

Tožena stranka je izpodbijano odločbo izdala v skrajšanem postopku (čl. 144 ZUP), ne da bi za to navedla in obrazložila razloge, zato je bistveno kršila pravila upravnega postopka.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za kmetijstvo in okolje št. 014-343/2009/7 z dne 1. 10. 2013 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (v nadaljnjem besedilu tožena stranka) A.A. (v nadaljnjem besedilu tožnik) zaradi kršitev določil Zakona o divjadi in lovstvu (v nadaljnjem besedilu ZDLov-1) razrešila opravljana lovsko - čuvajske službe v lovišču B. (točka 1. izreka). Odločila je, da mora tožnik v skladu z 2. alineo prvega odstavka 8.b člena Pravilnika o organizaciji lovsko - čuvajske službe, o vsebini in pogojih opravljanja izpita za lovskega čuvaja ter obliki izkaznice (v nadaljnjem besedilu Pravilnik) v roku 8 dni od pravnomočnosti te odločbe preko Lovske družine A., Lovski zvezi Slovenije vrniti izkaznico lovskega čuvaja in službeni znak (točka 2. izreka). V obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da je tožniku lovski inšpektor dne 8. 11. 2012 izdal plačilni nalog št. 19247, ker naj bi tožnik storil prekršek, saj ni poskrbel, da bi si kot pooblaščenec upravljalca lovišča v 8-ih dneh po pisni prijavi ogledal nastalo škodo od divjadi na lovni površini (kršitev drugega odstavka 56. člena ZDLov-1 in storitev prekrška po 17. točki prvega odstavka 76. člena ZDLov-1). Tožnik je zoper plačilni nalog vložil zahtevo za sodno varstvo, ki jo je Okrajno sodišče v Novi Gorici s sodbo št. ZVS 289/2012 z dne 6. 6. 2013 zavrnilo kot neutemeljeno, zato je postal plačilni nalog dne 19. 6. 2013 pravnomočen. Zaradi navedenega je na podlagi četrtega odstavka 72. člena ZDLov-1 odločilo tako, kot je navedeno v 1. in 2. točki izreka izpodbijane odločbe.

Tožnik v tožbi izpodbija odločbo tožene stranke. V tožbi navaja, da je bilo dejansko stanje za izdajo izpodbijane odločbe ugotovljeno nepopolno, na tej podlagi pa je bil tudi nepravilno uporabljen materialni predpis ZDLov-1, saj pogoji za razrešitev tožnika opravljanja lovsko - čuvajske službe niso podani. V nadaljevanju navaja razloge, zaradi katerih naj bi tožnik ne bil odgovoren za prekršek ter da tožniku kot kršitelju ni bilo omogočeno, da se osebno izjavi o sami kršitvi ter predloži dokaze iz katerih izhaja, da kršitve ni zakrivil, pred izdajo izpodbijanega plačilnega naloga pa sploh ni bil seznanjen z dejanskim stanjem, ki naj bi ga dne 10. 9. 2012 ugotovil prekrškovni organ. Nadalje očita, da mu ni bilo omogočeno, da bi predložil dokaze, ki bi potrjevali njegova zatrjevanja. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo tožene stranke odpravi in ji povrne stroške tega postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo povzema potek celotnega postopka in navaja pravni temelj za izdajo izpodbijane odločbe. Dodatno navaja, da je, upoštevaje določbe ZDLov-1 ter Pravilnika, lovski čuvaj pri opravljanju službe v lovišču uradna oseba in mora kot taka spoštovati vsa določila veljavne zakonodaje ter da mora svojo lovsko - čuvajsko službo izvajati z veliko skrbnostjo in kot zgled drugim lovcem, zato vsaka kršitev določil ZDLov-1 pomeni, diskreditacijo lovskega čuvaja in s tem razrešitev opravljanja lovsko - čuvajske službe. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K točki I. izreka: Tožba je utemeljena.

Iz upravnega spisa in izpodbijane odločbe izhaja, da je tožena stranka izpodbijano odločbo izdala v skrajšanem postopku (čl. 144 ZUP) ne da bi pred izdajo izpodbijane odločbe zaslišala stranko in jo seznanila z dejstvi, ki so podlaga za izdajo izpodbijane odločbe in razlogov za to v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni navedla. V izpodbijani odločbi tudi ni navedla in obrazložila razlogov, za odločanje v skrajšanem postopku po 144. členu ZUP. Le v primeru odločanja v skrajšanem ugotovitvenem postopku v postopku namreč ni potrebno zaslišati stranke oziroma ji dati možnost, da se izjasni o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so podlaga za odločanje in dati stranki možnost, da predlaga izvedbo dokazov v svojo korist. Z navedenim ravnanjem je tožena stranka storila bistveno kršitev pravil upravnega postopka iz 2. in 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP. Izpodbijane odločbe se tudi ob upoštevanju podatkov v upravnih spisih ne da preizkusiti, saj obrazložitev ne vsebuje vseh sestavin določenih v 214. členu ZUP. Glede na ugotovljene bistvene kršitve pravil postopka, se sodišče do zatrjevane nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in v posledici nepravilne uporabe materialnega prava ni opredeljevalo, saj za to zaradi kršitev pravil postopka v podatkih upravnega spisa ni zadostne podlage.

Glede na navedeno je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo tožene stranke v skladu s 3. točko prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo in zadevo v skladu s tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1 vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.

K točki II. izreka: Izrek o stroških temelji na določbi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri se tožniku, če sodišče tožbi ugodi in upravni akt odpravi prisodi pavšalni znesek skladno s Pravilnikom o povračilu stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljnjem besedilu Pravilnik). Po drugem odstavku 3. člena Pravilnika, se tožniku, ki ga zastopa odvetnik priznajo stroški v višini 285 EUR s pripadajočim DDV. V tej višini je zato utemeljen stroškovni del zahtevka.