Jedro

Lastnik lahko od vsakogar zahteva vrnitev individualno določene stvari, pri čemer mora dokazati, da ima na stvari, katere vrnitev zahteva, lastninsko pravico in da je stvar v dejanski oblasti toženca.

Izrek

Pritožba se zavrne in sodba potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, da sta toženca dolžna izročiti tožnici stvari last tožnice, ki se nahajajo v njunem stanovanju v X. (v izreku so stvari natančno opredeljene); delno ugodilo podrednemu zahtevku in razsodilo, da sta toženca dolžna plačati tožnici 30,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 7. 2015 dalje, v preostalem delu (na plačilo še 24.970,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 7. 2015 dalje do plačila) pa podredni tožbeni zahtevek zavrnilo. Odločilo je še, da je tožnica dolžna tožencema povrniti pravdne stroške v znesku 1.846,74 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sodbo je tožnica vložila pravočasno pritožbo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in napačne uporabe materialnega prava in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da se sodišče neutemeljeno sklicuje na kazensko ovadbo, ki jo je hčerka tožencev podala zoper tožnico, saj tožnica na Državnem tožilstvu kaznivega dejanja krive ovadbe ni priznala, pač pa se je (s sklenitvijo sporazuma) le izognila kazenskemu postopku. Dejstvo je, da sta toženca kaznivo dejanje tatvine storila, o čemer poteka preiskava zoper njiju pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Sodišče je nekritično verjelo priči V. V., hčerki tožencev, ki ima velik interes za izid pravde. Nekritično je verjelo tudi priči J. J., ki je družinski prijatelj tožencev ter priči S. S., s katero je bila tožnica v sporu glede najema prejšnje nepremičnine. Sodišče je premalo upoštevalo izjave neodvisnih prič, ki sta opravili izselitev, G. G. in U. U. Priči sta povedali, da tožnica ni smela v hišo, ko se je selilo, da sta lastnika hiše odrejala, kaj se lahko odnese in kaj ne in da je v hiši ostalo še veliko stvari. Sodišče je premalo upoštevalo tudi izjavo matere tožnice, ki je tudi povedala kakšne težave je imela tožnica s selitvijo. Tožnici tudi ni bilo omogočeno, da stanovanje pregleda. Tudi ni bil zapisan zapisnik. Na lastne oči je videla kako je V. V. drzno vzela tablični računalnik iz nakupovalne borše pred vhodom v kuhinjo ter ga skrila pod majico. Sumi, da so bili pred njo oškodovani tudi drugi najemniki tožencev.

3. Toženca na pritožbo nista odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnica je bila najemnica stanovanja, katerega lastnika in najemodajalca sta bila toženca. Iz stanovanja se je izselila 22. 7. 2015, pri čemer trdi, da ji toženca nista dovolila odpeljati njenih stvari, katerih vrnitev zato zahteva s tožbo (92. člen Stvarnopravnega zakonika - SPZ). Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo.

6. Odločitev je materialnopravno pravilna, sodišče prve stopnje je tudi pravilno in popolno ugotovilo dejanske stanje, zagrešilo pa tudi ni tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti1. Razloge sodišča prve stopnje za zavrnitev tožbenega zahtevka pritožbeno sodišče v celoti sprejema, glede na pritožbene trditve pa še dodaja:

7. Tožnica ne prereka ugotovitev sodišča prve stopnje, da sta toženca glede na izjavo tožnice z dne 22. 4. 2015 (priloga B4)2, upravičeno zahtevala, da tožnica v stanovanju pusti hladilnik in pralni stroj; da ni bila lastnica tabličnega računalnika Samsung Galaxy XY Note 8.03; da zlatega poročnega prstana ni imela že leta 20134, in je sodišče že iz tega razloga v tem obsegu tožbeni zahtevek pravilno in zakonito zavrnilo. Za zadržanje pralnega stroja in hladilnika imata toženca ustrezen pravni naslov, le lastnik pa lahko od vsakogar zahteva vrnitev individualno določene stvari, pri čemer mora dokazati, da ima na stvari, katere vrnitev zahteva, lastninsko pravico in da je stvar v dejanski oblasti toženca (prvi in drugi odstavek 92. člena SPZ). Tega pa tožnica ni izkazala. Kot je na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokaz skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka prepričljivo ugotovilo sodišče prve stopnje, tudi glede ostalih številnih, predvsem osebnih predmetov5, tožnica ni izkazala, da so v posesti tožencev. Upravičeno je verjelo izpovedbama neodvisnih prič, delavcev selitvenega servisa, U. U. in G. G. (pa tudi priči J. J., ki je v bistvenem izpovedal podobno), da sta ob selitvi 22. 7. 2015 kamion naložila s stvarmi tožnice, tako da je bil ta čisto poln in tudi še dodatni izpovedbi U. U., da je bila kuhinja izpraznjena, drugje pa je nekaj malega ostalo "kakšna čistila in take malenkosti". Da je bilo temu tako potrjuje tudi dejstvo, da je tožnica v stanovanje prišla še 27. 7. in 11. 8. 2015, ko je odnesla le še drobnarije (čistila, kozmetiko, hrano),kot to neprerekano ugotavlja sodišče prve stopnje. Upravičeno je sodišče prve stopnje izpostavilo tudi neprepričljivost njene izpovedbe. Drži pa tudi ugotovljeno dejstvo, da je bila zoper tožnico vložena kazenska ovadba zaradi kaznivega dejanja krive ovadbe6, ki pa je bila nato zavržena, ker je tožnica (kot osumljenka) izpolnila nalogo po sklepu o odložitvi kazenskega pregona (s katerim ji je bilo naloženo opravilo splošno koristnega dela).

8. S pritožbenimi navedbami tako tožnici dokazne ocene sodišča prve stopnje in s tem utemeljenosti zavrnitve tožbenega zahtevka, ni uspelo izpodbiti, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

1 Kljub formalnemu sklicevanju na tovrstne kršitve, tožnica konkretno ne pojasni, katere kršitve uveljavlja, iz vsebine tožbe pa je razvidno, da se pritožbene navedbe v celoti nanašajo na, po mnenju pritožnice, neprimerno dokazno oceno sodišča prve stopnje. 2 V kateri je potrdila, da bo pustila pralni stroj in hladilnik v stanovanju tožencev, glede na to, da je prejšnja aparata, last tožencev, zamenjala s svojima. 3 Glede katerega tudi ni izkazala, da je v posesti tožencev. 4 Ker ga je zastavila. 5 Oblačil, posode, kozarcev, čistil, praškov, šamponov, metlice za wc... 6 Ker je toženca krivo obdolžila kraje premičnin.