Jedro

Izrek sklepa, iz katerega izhaja, da je sodišče zahtevku obeh tožnikov v delu glede vzpostavitve prejšnjega stanja na določeni nepremičnini ugodilo, v preostalem delu pa zavrnilo, nasprotuje navedenim razlogom sklepa, iz katerih izhaja, da je bil zahtevek prvega tožnika v celoti zavrnjen. Tako je med izrekom in obrazložitvijo sklepa podano neskladje, zaradi česar sklepa ni mogoče preizkusiti.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (točke II., III. in IV.) razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zaradi delnega umika tožbe ustavilo postopek v delu, da je tožena stranka dolžna odstraniti betonsko cev iz (prej zacevljenega) razbremenilnega kanala (I. točka izreka)1; delno ugodilo tožbenemu zahtevku in toženi stranki na zemljišču s parc. št. 973/1, k. o. X, naložilo vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja z odstranitvijo betonskega mostu, zgrajenega preko razbremenilnega kanala, ki vodi od stranske izpustne zapornice (prodnega izpusta) na vodotoku H. proti K., tako, da bo vzpostavljena možnost vožnje s težko mehanizacijo (III. točka izreka), v preostalem delu pa je tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka). Hkrati je izreklo, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti njene pravdne stroške (IV. točka izreka).

2. Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožujeta obe pravdni stranki.

3. Tožeča stranka se pritožuje zoper zavrnilni del sklepa (II. točka izreka) in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, oziroma podrejeno, da sklep v zavrnilnem delu razveljavi in v tem delu vrne sodišču prve stopnje v ponovni postopek, obenem pa toženi stranki naloži plačilo pritožbenih stroškov. Uvodoma navaja, da je napačna presoja sodišča prve stopnje glede neobstoja aktivne legitimacije prvega tožnika (čeprav to iz izreka sklepa ni neposredno razvidno) in v zvezi s tem ponavlja svoje trditve o skupnem vzdrževanju in čiščenju spornih zemljišč s strani obeh tožnikov. Tožeča stranka je namreč - kar sicer izpodbijani sklep pravilno povzema - jasno navedla, da druga tožnica tudi po pooblastilu in za prvega tožnika kot lastnika zemljišč s parc. št. 323, 322, 321/1, 300 in 299/1, vse k. o. X, že vrsto let skrbi za vzdrževanje struge H., kar vse izvaja v dogovoru s prvim tožnikom. Po prepričanju tožeče stranke je jasno, da prvi tožnik in druga tožnica skupaj izvršujeta posest na predmetnih zemljiščih, zato je odločitev sodišča prve stopnje o neizkazani aktivni legitimaciji prvega tožnika napačna in neutemeljena. V nadaljevanju pritožba izpodbija ugotovljeno dejansko stanje glede zatrjevanega motenja posesti oziroma posameznih motilnih dejanj, očitanih toženi stranki, ki jih pritožbeno sodišče iz razlogov, razvidnih iz nadaljnje obrazložitve, podrobneje ne povzema. Nadalje vztraja na stališču, da je nepremičnina parc. št. 1209/9 k. o. Y izgubila status javnega dobra, zato je na njej mogoča posest, ki je zakonsko varovana. Tožeča stranka je že v svojih navedbah opozorila, da je, četudi bi ta parcela še imela status javnega dobra, javno dobro treba uporabljati skladno z njegovim namenom in pri tem ne omejevati drugih uporabnikov. Do teh navedb pa se sodišče ni opredelilo. Meni, da je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da je zahtevku za odstranitev mostu, označenem s C2, nemogoče ugoditi že zato, ker tožeča stranka parc. št. 331/2, k. o. Y, ni vključila v tožbeni zahtevek. Ne le, da k temu ni bila ustrezno pozvana v okviru materialnega procesnega vodstva, pač pa natančna opredelitev parcel po njenem mnenju tudi ni nujno potrebna za nedvoumno identifikacijo gradnje, katere odstranitev zahteva. Prav tako ni nobenega utemeljenega razloga, da sodišče ne bi ugodilo zahtevku tako, kot je postavljen, način izvedbe - torej vprašanje, kako (če sploh) lahko tožena stranka ohrani le del mostu, ki poteka po parc. št. 331/2, k. o. Y, pa prepustilo toženi stranki oziroma izvršitelju. Nazadnje pritožba še poudarja, da je tožena stranka posege na spornem območju izvajala protipravno, brez potrebnih dovoljenj in soglasij pristojnih institucij.

4. Tožena stranka se pritožuje zoper ugodilni del sklepa (III. točka izreka) in predlaga, da ji pritožbeno sodišče ugodi ter sklep spremeni tako, da v celoti zavrne tožbeni zahtevek, tožeči stranki pa naloži v plačilo stroške pritožbenega postopka, podrejeno pa, da izpodbijano III. točko izreka sklepa razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Opozarja, da je sodišče prve stopnje v obrazložitvi pravilno ugotovilo, da dokazni postopek ni pokazal, da bi bila prvemu tožniku A. J. kakorkoli motena posest in pojasnilo, da je njegov zahtevek v celoti zavrnilo, čemur pa ne sledi izrek izpodbijanega sklepa, ki se v III. točki nanaša tudi na prvega tožnika, čeprav se, izhajajoč iz obrazložitve, ne bi smel. Podano je neskladje med izrekom in obrazložitvijo sklepa. V nadaljevanju navaja, da je za gradnjo mostov pridobila vodno soglasje, in sodišču prve stopnje očita, da je v zvezi z motilnim dejanjem gradnje mostov prekoračilo trditveno podlago tožeče stranke. Iz izvedenskega mnenja, ki ga stranki nista prerekali, nadalje izhaja, da je sporni betonski most glede nosilnosti in velikosti ustrezen, da pa je za njegovo uporabo s strani druge tožnice potrebna zgolj manjša prilagoditev ograje in poti. To pomeni, da odstranitev celotnega mostu ni ekonomsko in s tem pravovarstveno utemeljena. Tudi, če bi sodišče odredilo modifikacijo ograje kot sestavnega dela mostu, bi v celoti zavarovalo ekonomski interes druge tožnice, v presežku pa bi moralo zahtevek zavrniti. V pritožbi še vedno vztraja pri ugovoru pravice do posesti, ki jo je uveljavljala na podlagi Pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice na vodnem zemljišču v lasti Republike Slovenije in vpisa v zemljiško knjigo.

5. Tožeča stranka je na pritožbo tožene stranke odgovorila in predlagala, da jo sodišče zavrne in sklep v izpodbijanem delu potrdi ter priglasila stroške pritožbenega postopka. Tožena stranka pa na pritožbo tožeče stranke ni odgovorila.

6. Pritožbi sta utemeljeni.

7. Tožnika sta zatrjevala in dokazovala, da ju je tožena stranka kot lastnika (prvi tožnik) oziroma imetnika vodne pravice in koncesionarja zemljišč (druga tožnica) motila v posesti nepremičnin, lociranih ob vodotoku H. Motilna dejanja so bila po tožbenih navedbah storjena z nasipom in razbremenilnim kanalom na parc. št. 300, k. o. X, s postavitvijo informativnih tabel na postajah H. učne poti, s postavitvijo lesenih stopnic na zemljišču s parc. št. 324/5, k. o. X, z nasipi preko parc. št. 1209/9, k. o. Y, in parc. št. 937/1, k. o. X, izvedenimi za potrebe nove gozdne poti in z gradnjo betonskih mostov, zgrajenih preko razbremenilnega kanala. S tem je tožena stranka spremenila oziroma tožnikoma onemogočila dotedanji način dostopa in rabe oziroma vzdrževanja spornih zemljišč na predmetnem območju, zlasti glede dostopa do posameznih delov zemljišč s težko mehanizacijo. Zahtevala sta vzpostavitev prejšnjega stanja z odstranitvijo vseh nasipov, kanala, tabel in mostov, tako, da bo na predmetnih zemljiščih prvemu tožniku in drugi tožnici omogočen dostop s težko mehanizacijo do struge H. 8. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek v pretežnem delu zavrnilo, kot izhaja iz II. točke izreka izpodbijanega sklepa, ugodilo pa je delu zahtevka, s katerim je tožeča stranka vtoževala motenje posesti na delu postavljenega mostu na parc. št. 937/1, k. o. X, kot razvidno iz III. točke izreka.

9. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v zadevi prišlo do bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP2 v zvezi s 366. členom ZPP, ki je med drugim podana, če sklepa ni mogoče preizkusiti, ker je izrek sklepa nerazumljiv ali če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sklepa. Tožena stranka utemeljeno graja, da je bilo v izreku izpodbijanega sklepa tožbenemu zahtevku delno ugodeno, delno pa je bil zavrnjen, medtem ko je v obrazložitvi sodišče prve stopnje zaključilo, da je tožbeni zahtevek prvega tožnika zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije zavrnilo (prim. drugi odstavek obrazložitve na strani 9 izpodbijanega sklepa), nadaljnje ugovore tožene stranke pa presojalo le v odnosu do druge tožnice in v obrazložitvi na strani 19 izpodbijanega sklepa ugotovilo, da je bila s postavitvijo mostu C1, ki ne omogoča prehoda drugi tožnici s težko mehanizacijo, motena posest slednje na delu sedaj postavljenega mostu na parc. št. 937/1, k. o. X, ter v tem delu zahtevku ugodilo. V nadaljnji 13. točki obrazložitve je sodišče še zapisalo, da bi iz enakih razlogov, iz katerih je delno zavrnilo zahtevek druge tožnice (v točkah od 12. a.) do 12. e.), razen v ugodilnem delu v zvezi z odstranitvijo mostu C1), zavrnilo tudi zahtevek prvega tožnika, če bi bila podana njegova aktivna legitimacija in ga ne bi zavrnilo že iz tega razloga. Izrek sklepa, iz katerega izhaja, da je sodišče zahtevku tožeče stranke, torej tako zahtevku prvega tožnika, kot zahtevku druge tožnice, v delu glede vzpostavitve prejšnjega stanja na parc. št. 937/1, k. o. X, ugodilo, v preostalem delu pa zavrnilo, nasprotuje navedenim razlogom sklepa, iz katerih izhaja, da je bil zahtevek prvega tožnika v celoti zavrnjen. Tako je med izrekom in obrazložitvijo sklepa podano neskladje, zaradi česar sklepa ni mogoče preizkusiti in ni mogoče ugotoviti, ali je v III. točki izreka sodišče delno ugodilo zahtevku obeh tožnikov ali le druge tožnice. Od tega pa je odvisna tudi odločitev o zavrnilnem delu zahtevka, zato preizkus izpodbijanega sklepa tudi v II. točki izreka sklepa ni mogoč.

10. Skladno z navedenim pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, kar je narekovalo ugoditev pritožbama. Ker kršitve glede na obrazloženo ne more odpraviti samo, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep v II., III. in IV. točki izreka razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (354. člen ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP). Glede na razlog odločitve pritožbeno sodišče na ostale pritožbene navedbe ni odgovarjalo (prvi odstavek 360. člena ZPP). V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje odpraviti neskladje med izrekom in obrazložitvijo sklepa. Pri tem pa naj kritično preuči tudi preostale pritožbene navedbe, do katerih se pritožbeno sodišče zaradi ugotovljene kršitve ZPP ni opredeljevalo.

11. Razveljavitev odločitve o glavni stvari je narekovala tudi razveljavitev stroškovne odločitve (3. točka 365. člena ZPP).

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odvisna od končnega izida pravde, zato jo je pritožbeno sodišče pridržalo sodišču prve stopnje (tretji odstavek 165. člena ZPP).

PRAVNI POUK Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v nov postopek, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti nov postopek.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

1 Zoper sklep o delni ustavitvi postopka se nobena od strank ni pritožila in je postal pravnomočen. 2 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami.