Jedro

Sodišče je pravilno upoštevalo določbo 190. člena DZ, po kateri mora sodišče upoštevati korist otroka tako, da je preživnina primerna za zagotavljanje njegovega uspešnega telesnega in duševnega razvoja. Zajemati mora stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (III. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (v nadaljevanju: sodišče) je mld. A. A., rojeno ... 2020, zaupalo v vzgojo in varstvo predlagateljici (I. točka izreka). Uredilo je stike med deklico in nasprotnim udeležencem, ki šest mesecev po prejemu sklepa potekajo vsako sredo od 17. do 18. ure v predlagateljičini prisotnosti, nadaljnjih šest mesecev vsako sredo od 17. do 18. ure brez prisotnosti predlagateljice, nato pa vsako drugo soboto ali nedeljo od 10. do 18. ure, ter izmenjaje vsako drugo sredo od 16. do 18. ure v tistem tednu, ko nimata stika med vikendom (II. točka izreka). Nasprotnemu udeležencu je naložilo, da od vložitve predloga 27. 1. 2021 dalje plačuje 146 EUR preživnine (III. točka izreka). Kar je zahtevala predlagateljica več ali drugače, je zavrnilo (IV. točka izreka) in odločilo, da udeleženca nosita vsak svoje stroške postopka (V. točka izreka).

2. Nasprotni udeleženec vlaga pritožbo zoper odločitev o preživnini (III. točka izreka). Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku1 v zvezi s 366. členom istega zakona in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku2. Pritožbenemu sodišču predlaga, da v izpodbijanem delu sklep spremeni tako, da zniža njegovo preživninsko obveznost. Podrejeno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovni postopek. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

Sodišče ni upoštevalo, da skupaj s predlagateljico živi tudi njena mama z mladoletnima otrokoma B. B. in C. C., ki sta tudi njegova otroka. To dejstvo je treba upoštevati pri določitvi preživnine. Predlagateljica si z materjo deli stroške, zato bivanjski stroški za deklico ne znašajo 230 EUR. Bivanjski stroški se neupravičeno podvajajo, ker je že sodno določena preživninska obveznost za B. B. in C. C., v kateri so zajeti režijski stroški za hišo. Navedbe predlagateljice o stroških niso realne. Sodišče je zmotno ugotovilo dejansko stanje glede višine dekličinih potreb ter nepravilno uporabilo materialno pravo, ker je odmerilo previsoko preživnino.

Ima osem otrok, od tega pet mladoletnih in že zaradi potrebe po izvajanju stikov si ne more najti finančno ugodnejše možnosti za bivanje. Predlagateljica je zavezana k preživljanju le enega otroka, v najemu ima stanovanjsko hišo s precej večjo kvadraturo (140 m²), on pa razpolaga le s 102 m².

Neutemeljen je zaključek sodišča o njegovih boljših pridobitnih sposobnostih v primerjavi s predlagateljičinimi. Nekritično je bilo upoštevano, da je predlagateljica ob zaključku glavne obravnave prejemala denarno socialno pomoč. Prezrto je ostalo, da je po izobrazbi slaščičarka, mlada in zdrava ter polno delovno zmožna, brez kakršnih koli zdravstvenih ali drugih omejitev za delo. On ima zdravstvene težave in je zaradi zdravstvenih razlogov delovno nezmožen. Predlagateljica je pridobitno sposobnejša in ima preživninsko obveznost le do enega otroka, on pa do petih. Razmerje, po katerem je sodišče razdelilo preživninsko obveznost med udeleženca, je neustrezno in neživljenjsko. Sedaj je predlagateljica zaposlena in ima nedvomno višje prihodke. Kje je zaposlena, ne ve, niti mu niso znani njeni prihodki, zato predlaga, da o tem sodišče pridobi podatke.

Priložnostnih del, ki jih je včasih opravljal, ne opravlja več, ker mu je FURS to preprečil, pa tudi zaradi poslabšanja zdravstvenih težav.

Preživninske potrebe otrok morajo nositi usodo zmožnosti njihovih staršev. Nesprejemljivo je, da sodišče odredi staršu preko preživnine zagotavljanje višjega življenjskega standarda, kot so njegove zmožnosti.

3. Pritožba je bila vročena predlagateljici, ki pa se nanjo ni odzvala.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče je pravilno upoštevalo določbo 190. člena Družinskega zakonika3, po kateri mora sodišče upoštevati korist otroka tako, da je preživnina primerna za zagotavljanje njegovega uspešnega telesnega in duševnega razvoja. Zajemati mora stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb. Odmerjena preživnina temu ustreza, prav tako pa je med oba roditelja pravilno porazdeljeno breme preživljanja (189. člen DZ).

6. Sodišče je upoštevalo, da v hiši s predlagateljico živi tudi njena mama z otroki. V 14. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa je jasno navedlo, da v hiši živita skupaj, s tem, da vsaka prispeva po 300 EUR mesečno za najemnino, ostale režijske stroške pa si delita. V nadaljevanju je posebej navedlo višino teh stroškov, ki za predlagateljico in deklico skupaj znašajo 460 EUR, dekličin delež pa 230 EUR, kot je sodišče pravilno ugotovilo.

7. Nerazumljiva je pritožbena navedba o neupravičenem podvajanju bivanjskih stroškov. V obravnavani zadevi je sodišče jasno razmejilo stroške, ki jih nosi predlagateljica, od stroškov njene matere. Zato o kakršnem koli neupravičenem podvajanju stroškov ni moč govoriti.

8. Ugotovljeno je bilo, da dekličini individualni in kolektivni mesečni stroški skupno znašajo 365 EUR. Z višino ocenjenih stroškov se je strinjal tudi nasprotni udeleženec, zato je neupravičena njegova navedba, da stroški niso realni. Ta pa tudi ni ustrezno substancirana in dokazno podkrepljena, zato ji pritožbeno sodišče ne sledi.

9. Sodišče je res zapisalo, da so preživninske zmožnosti nasprotnega udeleženca ugodnejše od predlagateljičinih. Vendar pa je v nadaljevanju odločilo, da se ob uporabi pravila iz 186. člena DZ preživninska obveznost med njiju razdeli tako, da predlagateljica nosi 60 % otrokovih preživninskih potreb, prispevek nasprotnega udeleženca pa je 40 %. Upoštevano je bilo, da ima slednji preživninsko obveznost še do štirih otrok.

10. Oba udeleženca prejemata denarno socialno pomoč, vendar pa se nasprotni udeleženec preživlja še z delom na črno. V pritožbi izpostavlja, da tovrstnega dela ne opravlja več zaradi poslabšanja zdravstvenih težav in da je predlagateljica sedaj zaposlena ter ima nedvomno višje prihodke. Navedeno predstavlja pritožbeni novoti, ki pa jih sodišče v skladu z določbo 337. člena ZPP ne more upoštevati. Sodišče je dolžno pri svoji odločitvi upoštevati tista dejstva, ki nastanejo do trenutka zaključka glavne obravnave. Ta trenutek opredeljuje časovne meje pravnomočnosti. Pritožnik tudi ne zatrjuje novih dejstev, ki bi bila v korist oseb iz drugega odstavka 6. člena ZNP-1, zato pritožbenih novot ni moč upoštevati.

11. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je preživnina v višini 146 EUR povsem ustrezna. Upoštevati je treba, da ima nasprotni udeleženec s hčerko minimalne stike, zato je vse breme njenega varstva in vzgoje na predlagateljici.

12. Glede na pojasnjeno pritožba ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

13. Odločitev o pritožbenih stroških je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.

1 Uradni list RS, št. 26/1999-s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZPP. 2 Uradni list RS, št. 16/2019, v nadaljevanju: ZNP-1. 3 Uradni list RS, št. 15-729/2017, v nadaljevanju: DZ.