Jedro

Delna invalidska pokojnina se odmeri v odstotku, ki ustreza skrajšanju polnega delovnega časa od invalidske pokojnine, ki bi zavarovancu pripadala na dan nastanka invalidnosti, in sicer v višini 25 %, ko zavarovanec dela s krajšim delovnim časom 6 ur dnevno. Osnova za odmero delne invalidske pokojnine je invalidska pokojnina, ki bi tožniku pripadala na dan nastanka spremembe v stanju invalidnosti, to je 15. 11. 2012. Ob upoštevanju določb 39. in 406. člena ZPIZ-1 je bila tožnikova pokojninska osnova izračunana na podlagi 18 - letnega povprečja plač oz. zavarovalnih osnov iz obdobja od 1984 do 2002. Delna invalidska pokojnina je odmerjena od pravilne osnove. Zato tožbeni zahtevek na odpravo odločbe, s katero je toženec tožniku odmeril delno invalidsko pokojnino, ni utemeljen, saj ni nobene podlage, da bi se mu delna invalidska pokojnina odmerila v višjem znesku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravi odločba tožene stranke št. ... z dne 22. 11. 2013, odločba tožene stranke št. ... dne 16. 8. 2013 pa se v prvem odstavku spremeni tako, da se tožeči stranki, delovnemu invalidu III. kategorije invalidnosti zaradi posledic bolezni, prizna pravica do delne invalidske pokojnine v znesku 180,00 EUR mesečno od 27. 2. 2013 dalje. Ugotovilo je, da je tožena stranka višino sporne delne invalidske pokojnine pravilno odmerila.

2. Pritožuje se tožnik. V pritožbi navaja, da je globoko ponižan in razočaran zaradi odločitve sodišča prve stopnje ter ponovno prosi, da se preverijo vse njegove navedbe in pritožbe ter dokumentacija in naredi ponoven pravilen izračun. Znesek 107,61 EUR ni pošten in pravičen, temveč je miloščina, ki ga psihično in moralno ubija. V posledici tega je na robu živčnega zloma in prosi, da se mu prizna pošteni znesek v višini okoli 180,00 EUR. Po poklicu je strojni mehanik in je vrsto let opravljal zelo zahtevna strojna in vzdrževalna dela. Njegove plače niso bile slabe in ga čudi od kod takšen mizerni izračun. V kolikor se pritožbi ne ugodi, prosi, da se znesek 107,61 EUR nakazuje drugam, saj bo brez te mizerije preživel. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijane sodbe v okviru pritožbenih navedb in v obsegu, kakor to določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP). Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. Prvostopenjsko sodišče je v skladu s prvim odstavkom 81. člena v zvezi s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke št. ... z dne 22. 11. 2013, s katero se je zavrnila pritožba in v reviziji potrdila odločba Območne enote A., izpostava B. št. ... z dne 16. 8. 2013. S slednjo je bilo odločeno, da se tožniku prizna pravica do delne invalidske pokojnine v znesku 107,61 EUR na mesec od 27. 2. 2013 dalje.

6. Pritožnik se ne strinja z višino delne invalidske pokojnine, ki mu je odmerjena kot delovnemu invalidu III. kategorije invalidnosti zaradi posledic bolezni, ki ima pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega, 6 ur dnevno, od prvega dne naslednjega meseca po nastanku spremembe, to je od 1. 12. 2012 dalje.

7. Iz sodnega in upravnega spisa izhaja, da je bil tožnik z dokončno in pravnomočno odločbo tožene stranke z dne 21. 2. 2013 razvrščen v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni, obenem pa mu je bila priznana pravica do dela na delovnem mestu, na katero je razporejen, s krajšim delovnim časom 6 ur dnevno, od prvega dne naslednjega meseca po nastanku spremembe, to je od 1. 12. 2012 dalje, pri čemer bo tožena stranka o pravici in višini delne invalidske pokojnine odločila s posebno odločbo.

8. Toženka je o pravici do delne invalidske pokojnine in njenem znesku odločila z izpodbijano odločbo z dne 16. 8. 2013. 9. Pravna podlaga za odločitev v predmetni zadevi je podana v določbah 39., 47., 50., 72. in drugega odstavka 93. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami, ZPIZ-1). Delna invalidska pokojnina se odmeri v odstotku, ki ustreza skrajšanju polnega delovnega časa, od invalidske pokojnine, ki bi zavarovancu pripadala na dan nastanka invalidnosti, in sicer v višini 25 %, ko zavarovanec dela s krajšim delovnim časom 6 ur dnevno.

10. V obravnavani zadevi je osnova za odmero delne invalidske pokojnine invalidska pokojnina, ki bi tožniku pripadala na dan nastanka spremembe v stanju invalidnosti, to je 15. 11. 2012. 11. Iz dokumentacije v spisu izhaja, da je tožnikova najugodnejša 18 letna osnova iz obdobja 1984 do 2002 v višini 601,46 EUR. Pri tožniku je bilo upoštevano, da je do 31. 12. 1999 dopolnil 19 let in 29 dni ter mu tako pripada 43 % pokojninske osnove. Po 1. 1. 2000 do dneva invalidnosti je tožnik dopolnil še 12 let in 10 mesecev pokojninske osnove in mu gre iz tega naslova še 28,50 %, skupno torej 71,50 % pokojninske osnove.

12. Ob upoštevanju določb 39. in 406. člena ZPIZ-1 je bila tožnikova pokojninska osnova izračunana na podlagi plač in nadomestil plač iz obdobja od 1984 do 2002 in znaša na dan 15. 11. 2012 601,46 EUR. Na podlagi tega, ob upoštevanju 71,50 % pokojninske osnove, znaša njegova invalidska pokojnina 430,04 EUR. Ob upoštevanju določb tretje alineje drugega odstavka 93. člena ZPIZ-1 je bila odmerjena invalidska pokojnina v višini 25 % invalidske pokojnine in tako znaša 107,61 EUR mesečno od 27. 2. 2003 dalje.

13. Tožniku je bila ob vročitvi prvostopenjske odločbe z dne 16. 8. 2013 tožene stranke posredovana tudi vsa dokumentacija o njegovi pokojninski dobi, podatki o plačah in nadomestilih plač v celotnem zavarovalnem obdobju skupaj s količniki za preračun plač in zneski povprečnih valoriziranih plačah za posamezno leto v neto višini ter prikaz 18 - letnih pokojninskih osnov skupaj z odmero invalidske pokojnine in višino delne invalidske pokojnine. V čem je tako ugotovljena višina delne invalidske pokojnine prenizka, tožnik v pritožbi ne pove. Tega ni določno navedel niti v tožbi in tekom postopka pred sodiščem prve stopnje. Navedbe, da ta znesek ni pošten in da gre zgolj za miloščino, pritožbeno sodišče ne more upoštevati, saj je ob preizkusu zakonitosti izpodbijane dokončne odločbe ugotovljeno, da je tožena stranka opravila izračun delne invalidske pokojnine v skladu z določbami ZPIZ-1 in so bili pri tem upoštevani tako pokojninska doba, kakor plače in nadomestila plač, ki vplivajo na izračun pokojninske osnove oziroma invalidske pokojnine in v posledici tega tudi delne invalidske pokojnine.

14. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.