Jedro

Kasnejši vpisi bodo v primeru, če se izkaže, da je predlog za določitev funkcionalnega zemljišča k stavbam predlagateljev utemeljen, [zaradi učinkov zaznambe spora] izbrisani in torej brez učinka. Predlagatelji niso izkazali, zakaj jim ta zaznamba ne zadošča, zakaj bi kljub njej brez predlagane začasne odredbe lahko zanje že nastale negativne posledice zaradi morebitnega nameravanega razpolaganja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Predlagatelji sami krijejo svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za zavarovanje z začasno odredbo in predlagateljem naložilo kritje lastnih stroškov predloga.

2. Predlagatelji se zoper sklep pritožujejo, in sicer navajajo, da zaradi absolutnih bistvenih kršitev pravdnega postopka, nepravilne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlagajo, da samo odloči o predlogu in mu ugodi, podredno pa, da zadevo skupaj z navodili vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Opredeljujejo pritožbene stroške. Navajajo, da je obrazložitev zmotna in pomanjkljiva, saj se sodišče kljub očitni pravni pomembnosti ni opredelilo do dejstva, da so bile na spornih parcelah opravljene geodetske meritve, kar po mnenju pritožnika predstavlja okoliščino, na podlagi katere je nevarnost šteti za realno. Nadalje pritožniki poudarjajo, da je sodna praksa višjih sodišč že potrdila, da parcelacija sama nakazuje na namero po gradnji na parceliranih zemljiščih ter posledično nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (sklep tukajšnjega sodišča II Cp 3097/2011), prav tako pa so se višja sodišča tudi že izrekla v zvezi z nameravanimi posegi na tujem zemljišču in varstvom pred takšnimi posegi (sklepi tukajšnjega sodišča II Cp 2674/2012, II Cp 1332/2013, II Cp 3097/2011), ki da ovržejo stališče prvostopenjskega sodišča, da za zavarovanje tovrstnih nedenarnih terjatev niti ni potrebno dodatno varstvo. Poleg tega pa pritožba še navaja, da so nesprejemljive špekulativne ocene sodišča, da je malo verjetno, da bi na spornih parcelah kdo želel pridobiti lastninsko ali drugo stvarno pravico (hipoteko).

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Predlagatelji so lastniki stavb na naslovu ... Gre za zaključeno ulico v krogu, na sredi katerega je majhna travnata površina, okrog nje pa dovozna cesta, ki predstavlja edini dostop do stavb predlagateljev. Predlagatelji navajajo, da je nasprotni udeleženki za zavarovanje njihove lastninske pravice treba prepovedati kakršnakoli razpolaganja s predmetnimi nepremičninami in prepovedjo izvajanja kakršnihkoli posegov, saj je ta že izvedla parcelacijo, s katero so prvotno parcelo s številko 5/6 razdelili na parcele s številkami 5/35, 5/36, 5/37 in 5/38 (vse k. o. ...), poleg tega pa naj bi na teh parcelah že opravljala geodetske meritve. Sodišče prve stopnje je glede na zatrjevano sicer ocenilo, da obstaja zadostna verjetnost obstoja terjatve v smislu 1. odst. 272. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), vendar pa noben od dodatnih zakonsko zahtevanih pogojev ni izkazan, zato je predlog za zavarovanje z začasno odredbo zavrnilo.

5. Odločitev o zavrnitvi predloga za izdajo predhodne odredbe je pravilna, čeprav razlogi zanjo niso najbolj pravilno, precizno oz. razumljivo navedeni. Po presoji pritožbenega sodišča je glavni razlog za zavrnitev predlagane prepovedi ta, da ni potrebna, saj je interes predlagateljev enakovredno in zadostno pravno varovan že z zaznambo predmetnega postopka v zemljiški knjigi.

6. Po določilu 15. čl. Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL) namreč v primeru, da sodišče ne zavrže predloga za vzpostavitev etažne lastnine (kar se tu ni zgodilo), nemudoma odredi vpis zaznambe postopka vzpostavljanja etažne lastnine, če predlagatelj tega ni storil sam. Takšen vpis lastnosti zaznambe spora z učinki iz 80. in 81. čl. Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1).

7. Učinki začasne odredbe s prepovedjo odtujitve in obremenitve so sicer res nekoliko drugačni kot učinki zaznambe spora po 80. in 81. čl. ZZK-1. Zaznamba spora ni ovira za nadaljnje vpise in je torej nepremičnine mogoče odtujiti in obremeniti, medtem ko to pri zaznambi prepovedi odtujitve in obremenitve ni mogoče. Vendar pa po zaključku spora sodna odločba, izdana v postopku, v zvezi s katerim je bila dovoljena zaznamba spora, učinkuje tudi proti osebam, v korist katerih je bila pravica vknjižena oziroma predzaznamovana, z učinkom po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba spora. Kljub drugačnim pravnim učinkom gre za dvoje prirejenih sredstev, ki se sicer medsebojno ne izključujeta, lahko pa obe zagotovita ustrezno varovanje strankinega pravnega položaja.(1)

8. Kasnejši vpisi bodo v primeru, če se izkaže, da je predlog za določitev funkcionalnega zemljišča k stavbam predlagateljev utemeljen, izbrisani in torej brez učinka. Predlagatelji niso izkazali, zakaj jim ta zaznamba ne zadošča, zakaj bi kljub njej brez predlagane začasne odredbe lahko zanje že nastale negativne posledice zaradi morebitnega nameravanega razpolaganja.(2) Dejanskega razpolaganja nasprotni udeleženki namreč ni mogoče preprečiti niti z začasno odredbo, v primeru dejanskih posegov v nepremičnine, na katere meri predlog predlagateljev, bodisi nasprotne udeleženke bodisi tretjih oseb, pa imajo predlagatelji na voljo vsa druga ustrezna pravna sredstva.

9. Po povedanem se kot nepomembne izkažejo pritožbene navedbe, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do tega, da se na spornih nepremičninah izvajajo geodetske meritve. Odločitev nadalje tudi ni odvisna od sicer res le ugibanja („špekulativnih ocen“) prvostopenjskega sodišča o tem, ali bi na spornih nepremičninah kdo želel pridobiti lastninsko pravico oziroma zavarovati svojo terjatev s hipoteko.

10. Pritožba torej ni utemeljena, zato jo je bilo treba zavrniti in sklep sodišča prve stopnje potrditi (2. odst. 365. čl. ZPP).

11. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi 1. odst. 165. čl. ZPP v zvezi s 1. odst. 154. čl. ZPP; ker pritožniki s pritožbo niso uspeli, morajo sami kriti pri tem nastale jim stroške.

Op. št. (1): Primerjaj sklep tukajšnjega sodišča II Cp 1587/2009. Op. št. (2): To je tudi bistvena razlika od zadeve tukajšnjega sodišča II Cp 408/2014, ko je bil sicer razveljavljen sklep o zavrženju predloga za izdajo začasne odredbe. Predlagatelji sicer imajo možnost (pravico, interes) predlagati tudi različne predloge za zavarovanje, samo utemeljiti jih morajo; v konkretnem primeru pa to pomeni tudi utemeljiti razliko med predlaganim zavarovanjem in zaznambo spora.