Ker tožnik v tožbi ne nasprotuje ključni ugotovitvi v postopku, to je, da je prošnjo za BPP za vložitev pritožbe zoper sklep o zavrženju obtožnega predloga dopolnil po izteku pritožbenega roka ter da je pritožbo zoper sklep o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodne takse vložil sam in je bilo njegovi pritožbi ugodeno, je utemeljen zaključek toženke, da je bila glede obeh zadev BPP izčrpana, stroški zastopanja po odvetniku pa niso nastali.
Tožba se zavrne.
1.Okrožno sodišče v Ljubljani, Organ za brezplačno pravno (v nadaljevanju toženka) je z izpodbijano odločbo zavrnilo tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) z dne 3. 6. 2025 za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep o zavrženju obtožnega predloga Okrajnega sodišča v Ljubljani II K 49971/2021 z dne 16. 5. 2025 ter prošnjo tožnika za dodelitev BPP z dne 29. 5. 2025 za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodne takse Okrajnega sodišča v Ljubljani II K 49971/2021 z dne 16. 5. 2025.
2.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je toženka 3. 6. 2025 prejela prošnjo tožnika za dodelitev BPP za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep o zavrženju obtožnega predloga Okrajnega sodišča v Ljubljani II K 49971/2021 z dne 16. 5. 2025. Toženka je nato 2. 7. 2025 prejela še tožnikovo prošnjo za BPP za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep o zavrnitvi predloga tožnika za oprostitev plačila sodne takse Okrajnega sodišča v Ljubljani II K 49971/2021 z dne 16. 5. 2025. Toženka je po uradni dolžnosti vpogledala v elektronski K vpisnik ter opravila poizvedbe na K vpisniku Okrajnega sodišča v Ljubljani, iz katerega je izhajalo, da je bil sklep o zavrženju obtožnega predloga tožniku oziroma njegovi skrbnici vročen 29. 5. 2025, tožnik pa pritožbe po odvetniku v postavljenem roku, ki se je iztekel 14. 6. 2025, ni vložil. Glede pritožbe zoper sklep o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodne takse pa je toženka ugotovila, da je pritožbo tožnik vložil sam in ne po odvetniku, sodišče pa je o njegovi pritožbi že odločilo s sklepom VII Kp 49971/2021 z dne 25. 11. 2025, s katerim je pritožbi tožnika ugodilo, izpodbijani sklep o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodne takse razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Glede na navedeno je toženka ugotovila, da je bila BPP izčrpana, stroški zastopanja po odvetniku pa niso nastali. Rok za pritožbo je že potekal oziroma je tožnik pritožbo vložil sam brez odvetnika. Tožnik je prošnjo za dodelitev BPP za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep o zavrženju obtožnega predloga po pozivu toženke z dne 12. 6. 2025 (ki mu je bil v poslan tudi po elektronski pošti) z razlogi za vložitev pritožbe dopolnil 23. 6. 2025, kar pa je po izteku roka za pritožbo. Toženka je zaključila, da je prošnja tožnika za dodelitev BPP v nasprotju s 24. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), zato jo je zavrnila kot neutemeljeno.
3.Tožnik po skrbnici zoper odločitev toženke vlaga tožbo iz vseh tožbenih razlogov. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo opravi in njegovi prošnji za BPP ugodi. Meni, da je naslovnemu sodišču znano, da izpolnjuje pogoje za izjemno BPP, saj mu je bil poslovni objekt, v zvezi s katerim je pridobival edini vir dohodkov, zapečaten in odvzet. Zaradi sodnih rubežev invalidske pokojnine in z dejanskimi dohodki v višini 971,07 EUR pa izpolnjuje tudi pogoje za redno BPP. Tožnik predlaga tudi zaslišanje sodnic, s katerim se bo ugotovilo, da mu je bila poslovna spodobnost odvzeta z namenom, da se mu zaradi duševne bolezni zagotovi varstvo njegovih pravic in interesov v upravnih in sodnih postopkih. Po njegovem mnenju iz izpodbijane odločbe izhaja, da mu je toženka z izkrivljanjem resnice ter brez uporabe zakonov in ustave kršila pravico do sodnega varstva ter pravico do taksne oprostitve, kar pa je v pravni državi nedopustno. Tožnik še dodaja, da je v poplavah leta 2024 izgubil vse premoženje, ki mu je ostalo.
4.Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču poslala upravni spis zadeve.
5.Tožba ni utemeljena.
6.Na podlagi ugotovitev v izpodbijani odločbi, ki temelji na podatkih iz posredovanih spisov, je po presoji sodišča toženka pravilno ugotovila dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabila materialno pravo (ZBPP) ter v obrazložitvi navedla tudi pravilne razloge za svojo odločitev. Sodišče zato sledi utemeljitvi v izpodbijani odločbi in ponovno ne navaja razlogov za odločitev (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi navedbami, v okviru katerih sodišče preizkusi dejansko stanje (prvi odstavek 20. člena ZUS‑1), pa dodaja, kot sledi.
7.Drugi odstavek 11. člena ZBPP določa, da dodeljena BPP zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev BBP ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev BPP še niso bila opravljena.
8.Nadalje prvi odstavek 24. člena ZBPP določa, da se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena.
9.Sodišče tožniku pojasnjuje, da je bila njegova prošnja za dodelitev BPP zavrnjena, ker ni bil izpolnjen vsebinski pogoj iz 24. člena ZBPP, torej ker je zadeva, za katero tožnik prosi za BPP, očitno nerazumna, in ne zaradi neizpolnjevanja finančnega pogoja iz 13. člena ZBPP. Pravno nerelevantne so torej tožnike navedbe, da izpolnjuje pogoje za izjemno
in redno BPP, ker prejema mesečni dohodek v višini 971,07 EUR ter da ima rubeže na svoji pokojnini. Enako so nerelevantne tožbene navedbe, da je tožnik v poplavah leta 2024 izgubil vse svoje premoženje.
Tožnik v tožbi navaja, da naj bi mu toženka kratila pravico do BPP ter posledično pravico do taksne oprostitve, vendar tega očitka z ničemer ne konkretizira, zato ga sodišče niti ne more preizkusiti. Ker tožnik v tožbi ne nasprotuje ključni ugotovitvi v postopku, to je, da je prošnjo za BPP za vložitev pritožbe zoper sklep o zavrženju obtožnega predloga dopolnil po izteku pritožbenega roka ter da je pritožbo zoper sklep o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodne takse vložil sam in je bilo njegovi pritožbi ugodeno, je utemeljen zaključek toženke, da je bila glede obeh zadev BPP izčrpana, stroški zastopanja po odvetniku pa niso nastali.
Glede na ugotovljena (nesporna) dejstva v zadevi, to je, da je pritožbeni rok že potekel (in je torej očitno, da tožnik z vložitvijo pritožbe zoper sklep o zavrženju obtožnega predloga ne more uspeti) ter da je bilo tožnikovi pritožbi zoper sklep o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodne takse ugodeno in je bila zadeva vrnjena v novo odločanje (in si torej z morebitno dodelitvijo BPP tožnik očitno ne bi mogel izboljšati svojega pravnega položaja, saj si ga je že sam, s tem ko je bilo njegovi pritožbi ugodeno), toženka ni imela podlage za zaključek, da bi tožnik z zadevama, za kateri prosi za BPP, lahko dejansko uspel. Glede na navedeno objektivni pogoj določen za dodelitev BPP tožniku v 24. členu ZBPP ni bil izpolnjen.
Sodišče zavrača tožnikove navedbe, da mu toženka krati ustavno pravico do sodnega varstva, saj so le-te ostale na povsem pavšalni ravni, tožnik jih z ničemer ne konkretizira, zato jih sodišče niti ne more preizkusiti.
Po povedanem je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče obenem ni našlo nepravilnosti, na katere pazi po uradni dolžnosti (ničnost akta), zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.
Sodišče je na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, saj relevantno dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, ni bilo sporno, temveč je sodišče odločalo o pravnem vprašanju (pravilni uporabi 24. člena ZBPP). Tožnik je sicer predlagal zaslišanje (neimenovanih) sodnic, vendar ob tem ne navaja nobene pravno pomembne dejanske okoliščine, ki bi bila zmotno ali nepopolno ugotovljena in o katerih bi izpovedovale te osebe v zvezi z izpodbijano odločbo, pač pa tožnik zgolj navaja, da naj bi te osebe izpovedala o razlogih, zakaj mu je bila odvzeta poslovna sposobnost, kar pa je za obravnavani upravni spor irelevantno. V takšnih primerih pa izvedba glavne obravnave ni potrebna. To je v svoji praksi potrdilo tudi Vrhovno sodišče.
-------------------------------
1 Dodelitev izjemne BPP ureja 22. člen ZBPP, po katerem mora prosilec (med drugim) izpolnjevati tudi pogoj iz 24. člena ZBPP (objektivni oz. vsebinski pogoj za dodelitev BPP).
2 Glej I Up 38/2024 z dne 20.02.2024, I Up 107/2023 z dne 6. 2. 2023, I Up 158/2023 z dne 14. 6. 2023, I Up 117/2024 z dne 16. 4. 2024.