Jedro

Dejansko stanje je nepopolno ugotovljeno, če pripisujemo dejstvom sestavine, ki nimajo opore v dejanskosti, ali če ugotavljamo le tista dejstva, ki ustrezajo pričakovanemu konkretnemu dejanskemu stanu.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

_Odločitev sodišča prve stopnje in nosilni razlogi_

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, da ji je toženka dolžna plačati odškodnino v znesku 24.750,00 EUR iz naslova nepremoženjske škode. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je toženka ravnala protipravno, ker je bila tožnica izbrisna iz registra stalnega prebivalstva, da je imela tožnica devetindevetdeset mesecev brezpravno urejen status, da so za priznanje odškodnine pomembne objektivne posledice, ki jih je izbris povzročil, in subjektivne okoliščine, kot jih je doživljala tožnica v obdobju izbrisa, te subjektivne okoliščine, ob dejstvu, da objektivne posledice, ki jih je zatrjevala tožnica niso v vzročni zvezi z izbrisom iz registra stalnega prebivalstva, pa tožnice ne opravičujejo do višje dosojene odškodnine za nepremoženjsko škodo, kot jo je že prejela v upravnem postopku.1 _**Povzetek pritožbenih navedb**_

2. Tožnica vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Sodišče prve stopnje je storilo absolutno bistveno kršitev pravil postopka iz 14. točke in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker ni postavilo izvedenca medicinske stroke in ni zaslišalo tožničinega moža. Tožbeni zahtevek za povračilo nepremoženjske škode je bil konkretiziran, podprt z navedbami in predlaganimi dokazi, zato bi se moralo sodišče o teh dejstvih in dokazih vsebinsko opredeliti in podati razloge za svojo odločitev. Ker teh razlogov v obrazložitvi sodbe ni, sodbe ni mogoče vsebinsko preizkusiti.

4. Sodišče je nepremoženjsko škodo presojalo kot enotno odškodnino in se ni opredelilo do posameznih oblik nepremoženjske škode, ki jo je zatrjevala tožnica.

5. Tožnici je nastala velika nepremoženjska škoda, ker je izbris trajal devetindevetdeset mesecev. Pritožnica je bila prepuščena pravni negotovosti celotno obdobje izbrisa. Tožnica je v tem obdobju zelo duševno trpela. Bila je pod stresom, doživljala je strah in telesne bolečine, resno je zbolela in ima zato trajne posledice. Izbris je neposredno vplival na okvaro zdravja. Razumsko in čustveno stanje tožnice v času trajanja izbrisa bi lahko ocenil izvedenec, ki bi pojasnil, kako je ta okoliščina vplivala na življenje tožnice.

6. Zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva je tožnici razpadla zakonska zveza, zato bi sodišče moralo izvesti dokaz z zaslišanjem njenega moža. 7. Sodišče bi moralo ugotoviti in določiti višino nastale nepremoženjske škode in le to primerjati z že priznano odškodnino, ki jo je prejela tožnica na podlagi odločbe Upravne enote Ljubljana št. 000-000/2014-6 z dne 21. 8. 2014. Tožnici je bila v upravnem postopku priznana zgolj odškodnina v višini 4.950,00 EUR. Tožničina sestra, ki je bila tudi izbrisana iz registra prebivalcev, je s toženko sklenila sodno poravnavo, s katero ji je bila priznana odškodnina zaradi izbrisa v višini 13.800,00 EUR. Pravni in dejanski položaj tožnice je mnogo hujši in težji od položaja in posledice izbrisa, ki jih je utrpela njena sestra.

_**Odgovor na pritožbo**_

8. Toženka je v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Priglasila je tudi pritožbene stroške.

_**O utemeljenosti pritožbe**_

9. Pritožba je utemeljena.

_**Dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje**_

10. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da: - je bila tožnica devetindevetdeset mesecev izbrisana iz evidence stalnega prebivalstva v Republiki Sloveniji, - je tožnica v skladu z Zakonom o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva (v nadaljevanju ZPŠOIRSP) vložila zahtevo za določitev denarne odškodnine in da ji je bila z odločbo Upravne enote Ljubljana št. 000-000/2014 z dne 21. 8. 2014 priznana odškodnina za škodo povzročeno zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva za obdobje od 26. 2. 1992 do 31. 5. 2000 v višini 4.950,00 EUR, - je tožnica ves čas izbrisa živela v Republiki Sloveniji, - se je leta 1993 preselila k partnerju A. A., s katerim sta se leta 1996 poročila, - je imela celotno obdobje izbrisa urejen svoj status, ker je v ta namen vlaga prošnje za dovoljenje za bivanje, - je imela tožnica v spornem obdobju na različnih naslovih prijavljeno začasno prebivališče, - je bilo tožnici izdano več dovoljenj za začasno prebivanje in prihodno/ odhodni vizumi, - je bila od 11. 9. 1989 do 2. 9. 1993 zaposlena v UKC kot bolniška strežnica, ko jo je delodajalec obvestil, da ji delovnega razmerja ne bodo več podaljšali, - je bila šest mesecev prijavljena na Zavodu za zaposlovanje, ko je bila tudi zdravstveno zavarovana, - v spornem obdobju tožnica ni imela posebnih zdravstvenih težav, da bi potrebovala zdravstveno pomoč, - je imela brezplačne zdravstvene storitve, razen glede zdravstvenih storitev v zvezi s porodom sina, - bi si tožnica lahko tudi pred 7. 4. 1997 uredila zdravstveno zavarovanje kot ožji družinski član po možu, - se je ponovno zaposlila na UKC po pridobitvi državljanstva kot bolniška strežnica, - je 4. 10. 1993 rodila hčer in 14. 2. 1995 sina, - je hčer na podlagi prošnje, ki jo je vložila tožnica, dobila državljanstvo Republike Slovenije, sin pa je državljanstvo pridobil z rojstvom, - v času, ko je bila v Bosni in Hercegovini vojna, ni odšla v Bosno in Hercegovino na obisk k svojim staršem, sorodnikom in prijateljem, kasneje pa ji tega niso dopuščale finančne zmožnosti, - je v spornem obdobju proti plačilu opravljala težka dela, - se v obdobju izbrisa ni poskušala vpisati na srednjo šolo in da ni imela namena, da bi se dodatno izobraževala, ker se je posvetila družini, predvsem varstvu in vzgoji otrok, - se je njen mož, ko se je odločil za podjetništvo, pretirano zadolževal, s tem pa je zadolževal tudi družino, kar je bil razlog za razvezo zakonske zveze, - pristojni organi niso grozili tožnici z izgonom iz države in da zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva ni bila deležna kakršnih koli drugih ukrepov, obravnavanja za prekršek ali podobno, - se odnos do znancev, prijateljev, sorodnikov do tožnice po izbrisu ni spremenil, - je tožnica vložila prošnjo za državljanstvo le enkrat in da je bila na podlagi te prošnje sprejeta v državljanstvo.

_**Presoja konkretnega primera**_

11. Sodišče prve stopnje je v zvezi z izvedbo predlaganih dokazov oziroma njihovo zavrnitvijo2 postopalo na način, ki se je izoblikoval v sodni praksi.3 Po izdaji sodbe sodišča prve stopnje je Vrhovno sodišče v sklepu II Ips 80/2021 z dne 15. 9. 2021 v identični zadevi, ki je povezana z izbrisom tožnika iz registra prebivalstva, pojasnilo, da „je tožnik za dokazovanje svojih trditev (obstoj in stopnjo duševnega trpljenja zaradi izbrisa) predlagal izvedenca psihiatrične stroke, ki ga je sodišče prve stopnje zavrnilo, češ da za ugotovitev obstoja duševnih bolečin zadoščajo izpoved tožnika in prič, nakar pa je zaključilo, da je tožnik zaradi neurejenega statusa živel v negotovosti, strahu ter da je bil žalosten in mu v isti sapi (ne da bi izvedlo predlagani dokaz) očitalo, da ni izkazal, da bi zaradi izbrisa izdatneje trpel. Stališči nižjih sodišč o zavrnitvi dokaznega predloga s postavitvijo izvedenca psihiatrične stroke predstavlja kršitev pravice do izjave (22. člen Ustave).“4

12. V navedeni odločbi Vrhovnega sodišča se izpostavlja in potrjuje načelna dolžnost sodišča, da izvede predlagane dokaze. V sodni praksi je namreč enotno stališče, da lahko sodišče zavrne izvedbo dokaza le, če je ta nepotreben, ker je dejstvo že dokazano, ker je irelevanten, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazov, ni pravno odločilno, ker gre za neprimeren dokaz za ugotovitev odločilnega dejstva ali pa je dokaz prepozen, pavšalen ali ni substanciran.

13. V primerjavi z zadevo, ki jo je obravnavalo Vrhovno sodišče, sodišče prve stopnje ni le zavrnilo dokazni predloga za postavitev izvedenca psihiatrične stroke, zavrnilo je tudi dokaz z vpogledom v zdravstveni karton tožnice, z obrazložitvijo, da nima strokovnega znanja, da bi ga lahko samo proučilo,5 hkrati pa je pojasnilo, da „za ugotavljanje duševnih bolečin zadošča izpoved tožnice …, da tožnica ni imela zdravstvenih težav, zlasti ne takšnih, zaradi katerih bi se njeno zdravje trajno okvarilo .... ne glede na izpoved tožnice sodišče ne verjame vsem njenim trditvam, ki se navezujejo na njeno zdravstveno stanje ... na podlagi izpovedbe tožnice sodišče namreč ni moglo zaključiti, da bi zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva prestajala duševne bolečine, temveč le nelagodje.“6 Sodišče je zavrnilo tudi dokazne predloge za zaslišanje prič.

14. Tožnica je v tožbi,7 prvi pripravljalni vlogi z dne 10. 12. 20198 in na naroku 11. 9. 20209 navedla zdravstvene in druge težave, na podlagi katerih je zatrjevala obstoj duševnih bolečin. Sodišče se je do posameznih objektivnih posledic, ki jih je izbris povzročil, ki so povezane z zatrjevanimi duševnimi bolečinami, argumentirano opredelilo, in ugotovilo, da niso izkazane, ni pa se opredelilo do tožničinih trditev, da je imela zaradi izbrisa številne glavobole, nespečnost, depresijo, stres in strah, da je imela težave pri vpisu otrok v vrtec, v šolo, da je vse te zadeve moral urejati njen mož, da je trpelo družinsko življenje (v tistem obdobju), da je duševno trpela, ker je imela težave pri zaposlitvi, da je delo v UKC izgubila zaradi izgube državljanstva, da se ji je „v enem trenutku, čez noč porušil ves svet“, ko je bila izenačena z begunci, ki so iz BiH pobegnili zaradi vojne in se je zato počutila kot drugorazredna oseba, da je trpela, ker je morala urejati dokumentacijo za prebivanje in delo v Sloveniji, da je imela strah, ker je izgubila status, da je bilo poseženo v njene osebnostne pravice, itd. 15. Sodišče prve stopnje se do teh trditev toženke v sodbi ni opredelilo, kar utemeljeno izpostavlja pritožba, kar očitno kaže, da trditvena podlaga tožnice, ki je ustrezno substancirana, izjemoma glede na okoliščine konkretnega primera,10 narekuje postavitev izvedenca psihiatrične stroke, ker tožnica v trditveni podlagi navaja težave, do katerih se lahko opredeli le izvedenec. Pritožbeno sodišče še ugotavlja, da iz zapisnika o zaslišanju tožnice ne izhaja, da bi sodišče prve stopnje11 ali tožničin pooblaščenec, ki je odvetnik, spraševalo tožnico o teh dejstvih.

16. S postavitvijo izvedenca v novem sojenju se bo morda izkazalo, da zaslišanje prič ne bo potrebno in se bo na ta način mogoče izogniti zastoju v postopku, saj je sodišče prve stopnje do izdaje izpodbijane sodbe moralo večkrat preložiti naroke, ker nekdanji mož tožnice na naroke ni pristopil. 17. Šele z izvedbo dokazov, na katere je opozorilo pritožbeno sodišče, bo mogoče oceniti, ali je tožnica utrpela škodo, ki opravičuje priznanje višje odškodnine, kot jo je dobila v upravnem postopku. V sodni praksi je sprejeto stališče, da v sodnem postopku lahko dobijo višjo odškodnino le tisti upravičenci, ki dokažejo večjo škodo.12 Tožnica mora torej izkazati posebne okoliščine, ki bi jo ločevale od preostalih izbrisanih oseb, ki so prejele odškodnino v upravnem postopku glede na dolžino trajanja izbrisa. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sodbe pravilno pojasnilo, da ni pomembno zgolj trajanje obdobje izbrisa.13 Pomembne so okoliščine, ki posameznega oškodovanca ločujejo od preostalih npr. izgon iz države, ločenost od družine, propad zakona, družinskih vezi in podobno.14 Med te posebne okoliščine sodi tudi poslabšanje zdravstvenega stanja. Popolno ugotovljeno dejansko stanje je torej predpostavka, na podlagi katere bo mogoče presoditi, ali tožnici pripada odškodnina, in če je odgovor pozitiven, kakšna je pravična odškodnina, s tem, da bo treba narediti tudi primerjavo odmerjenih odškodnin v podobnih primerih.

18. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je v sodni praksi enotno stališče, da v primeru izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, se odmeri enotna odškodnina, zato so pritožbene navedbe v tem delu neutemeljene.

_**Odločitev pritožbenega sodišča**_

19. Pritožbeni razlogi so utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

_**Razlogi, zaradi katerih se zadeva vrača sodišču prve stopnje v novo sojenje**_

20. V obravnavanem primeru pritožbeno sodišče ni moglo preizkusiti utemeljenosti pritožbenih navedb, s katerimi tožnica izpodbija pravilnost materialnopravnih in dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, ker sodišče prve stopnje odločilnih dokazov ni izvedlo, posledično se v sodbi do teh dejstev tudi ni opredelilo. Iz teh razlogov je zaradi varstva pravice do dvostopenjskega sojenja ustreznejša razveljavitev sodbe, enako odločitev pa narekujejo tudi razlogi ekonomičnosti, ker je sodišče prve stopnje že izvedlo dokaz z zaslišanjem tožnice, izostala je le izvedba dokaza z izvedencem, ki bo tudi vpogledal v zdravstveni karton.15 Iz teh razlogov pritožbeno sodišče glede na okoliščine primera, ni moglo samo dopolniti postopka oziroma odpraviti pomanjkljivosti, z razveljavitvijo pa tudi ni poseglo v pravico strank do sojenja v razumnem roku (drugi odstavek 355. člena ZPP).

_**Odločitev o pritožbenih stroških**_

21. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

1 Z odločbo Upravne enote Ljubljana št. 492-359/2014 z dne 21. 8. 2014 je tožnica prejela odškodnino v višini 4.950,00 EUR. 2 Glede zavrnitve dokaza s postavitvijo izvedenca psihiatrične stroke. 3 Glej VSL II Cp 1062/2020, II Cp 1618/2020, II Cp 935/2021 in druge. 4 23. tč. obrazložitve sklepa. V 9. tč. obrazložitve sklepa je še pojasnilo: „Trditveno breme obsega navedbo odločilnih (konstitutivnih) dejstev, ne pa tudi vseh posameznih okoliščin primera (te znotraj dejanskega substrata predstavljajo zgolj konkretizacijo prvotnih trditev, obenem pa praviloma na njih tudi sloni ocena, ali odločilna (konstitutivna) dejstva obstajajo ali ne). 5 Glej 9. tč. obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje. 6 Glej 27. in 36. tč. obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje. 7 L. št. 3-4. 8 L. št. 49-51. 9 L. št. 109-110. 10 V zvezi z odločbo Vrhovnega sodišča II Ips 80/2021. 11 Dejansko stanje je nepopolno ugotovljeno, če pripisujemo dejstvom sestavine, ki nimajo opore v dejanskosti, ali če ugotavljamo le tista dejstva, ki ustrezajo „pričakovanemu“ konkretnemu dejanskemu stanu – smiselno primerjaj Marijan Pavčnik: Argumentacija v pravu (Od življenjskega primera do pravne odločitve), Cankarjeva založba, Ljubljana 1991, stran 139. 12 VSRS sodba II Ips 130/2016 in VSL sodb II Cp 324/2021 in druge. 13 Glej 36. točko obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje. 14 VSL sodba II Cp 935/2021. 15 Prim. VSRS sklep Cp 15/2021.