Jedro

Strankina trditev, da ji v postopku nista bili pravilno vročeni tožba ter zamudna sodba, pa lahko predstavlja le napako sodišča in tako ne predstavlja razloga za vrnitev v prejšnje stanje.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se prvostopni sklep v izpodbijanem delu (točka 1 in 2 izreka) razveljavi ter zadeva vrne v nadaljnje postopanje sodišču prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče pod točko 1 izreka ugodilo predlogu tožene stranke ter dovolilo vrnitev v prejšnje stanje, pod točko 2 izreka je v posledici dovolitve vrnitve v prejšnje stanje razveljavilo zamudno sodbo Okrožnega sodišča v Murski Soboti P 106/2014 z dne 19. 6. 2014. V točki 3 izreka je razveljavilo plačilni nalog za plačilo sodne takse.

2. Prvostopni sklep v točki 1 in 2 izreka s pritožbo izpodbija tožeča stranka zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter nepravilne uporabe določb postopka o vrnitvi v prejšnje stanje. V pritožbi navaja, da sta bili tožencu tožba in zamudna sodba vročeni na pravilen naslov, zraven tega pa predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ni ugoditi iz razloga, ker ob vložitvi predloga tožeča stranka ni opravila ustreznega procesnega dejanja - vložila odgovora na tožbo oziroma pritožbo na zamudno sodbo. Pritožbenemu sodišču predlaga razveljavitev prvostopnega sklepa v izpodbijanem obsegu. Priglaša pritožbene stroške.

3. V odgovoru na pritožbo se tožena stranka zavzema za potrditev prvostopnega sklepa.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Po določbi prvega odstavka 116. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) sodišče na predlog stranke dovoli vrnitev v prejšnje stanje, če stranka zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, če spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega vzroka.

6. V predmetni zadevi toženec v vlogi, ki jo sicer naslavlja „Predlog za vrnitev v prejšnje stanje“, navaja, da mu nista bila pravilno vročena tožba ter zamudna sodba. Vročitev je bila opravljena na naslov X, kjer pa toženec nikdar ni imel stalnega ali začasnega prebivališča in na navedenem naslovu tudi nikoli ni živel. Toženec zatrjuje nepravilno vročitev tožbe in zamudne sodbe. Pri nepravilni vročitvi pa je pri institutu vrnitve v prejšnje stanje posebej potrebno paziti na razmejitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje od drugih pravnih sredstev. Pri vrnitvi v prejšnje stanje je temeljna predpostavka za odločanje opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki je na strani stranke. To pa pomeni, da razlog za vrnitev v prejšnje stanje ne more biti napaka na strani sodišča. Strankina trditev, da ji v postopku nista bili pravilno vročeni tožba ter zamudna sodba, pa lahko predstavlja le napako sodišča in tako ne predstavlja razloga za vrnitev v prejšnje stanje. Navedene trditve lahko predstavljajo le pritožbeni razlog zoper zamudno sodbo.

7. Iz navedenih razlogov je prvostopno sodišče odločilo, kot je razvidno iz izreka izpodbijanega sklepa. Pri tem velja še opozoriti, da pri razmejitvi med predlogom za vrnitev v prejšnje stanje in pritožbo velja pravilo, da napačna označba vloge ne škoduje. To v danem primeru pomeni, da bo potrebno vlogo toženca, ki jo je označil kot „predlog za vrnitev v prejšnje stanje“ (list. št. 15 spisa), po vsebini obravnavati kot pritožbo zoper zamudno sodbo. To še toliko bolj ob dejstvu, da prvostopenjsko sodišče v razlogih izpodbijanega sklepa že samo ugotavlja, da je bila dejansko tožencu opravljena nepravilna vročitev tožbe in tudi zamudne sodbe.

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče pridržalo za končno odločbo.

9. Odločitev pritožbenega sodišča temelji na 3. točki 365. člena ZPP.