Jedro

Ker je tako Pogodbo o revolving kreditu, kot tudi izvršnice podpisal I. R. kot zakoniti zastopnik dolžnika, ki je sedaj zakoniti zastopnik upnika (torej ista oseba), se upnik ne more uspešno sklicevati na verjetnost obstoja nevarnosti za uveljavitev svoje terjatve.

Tudi če je bil I. R. samo “slamnati direktor” in je izvrševal navodila g. B., to pomeni le, da sta z g. B. ravnala kot “skupni poslovodji”. Vsak poslovodja mora pri opravljanju svojih nalog ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika in varovati poslovno skrivnost družbe, sicer je lahko odgovoren družbi za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njegovih nalog. Kot direktor dolžnika je I. R. zato moral biti še toliko bolj prepričan, da ravna v dobro dolžnika s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. Sedaj, ko I. R. ni več direktor dolžnika, temveč je edini družbenik in poslovodja upnika, pa očita dolžniku tista ravnanja, ki so bila dejansko njegova. S tem ravna v nasprotju s svojimi prejšnjimi dejanji (venire contra factum proprium). To pomeni, da tudi če bi sodišče prve stopnje verjelo upniku, da I. R. ni bil pravi zakoniti zastopnik dolžnika, to ne bi spremenilo njegove odločitve. Sodišču prve stopnje zato o tem ni bilo treba posebej izvajati dokazov z vpogledom v predložene listine.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom ugodilo ugovoru dolžnika, razveljavilo sklep o zavarovanju z začasno odredbo Z 103/2016 z dne 17. 1. 2017 in zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe (I. točka izreka), po pravnomočnosti sklepa odredilo: zemljiški knjigi izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve pri nepremičninah […] (II. točka izreka) ter sodnemu registru izbris prepovedi odtujitve in obremenitve poslovnega deleža […] (III. točka izreka) ter upniku naložilo, da mora v roku 8 dni povrniti dolžniku stroške postopka zavarovanja v znesku 729,42 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti (IV. točka izreka). Ugotovilo je, da je I. R. od ustanovitve upnika (12. 8. 1992) njegov edini družbenik in zakoniti zastopnik, v obdobju od 24. 2. 2013 do 2. 10. 2015 pa je bil tudi (hkrati) zakoniti zastopnik dolžnika. Vse pogodbe je v imenu dolžnika in upnika podpisal I. R. Tega dejstva upnik v odgovoru na ugovor ni zanikal, prav tako pa na navedeno ni mogoče sklepati iz upnikovih trditev glede osebe, ki naj bi dejansko vodila posle in sprejemala vse odločitve za dolžnika, oziroma iz opisa lastniških struktur družbe. Tudi Pogodbo o revolving kreditu št. ... z dne 12. 1. 2015, ki je bila podlaga za vknjižbo maksimalne hipoteke, je podpisal I. R. kot zakoniti zastopnik družbe M. d. o. o. in dolžnika kot zastavitelja nepremičnin, ter je bila podpisana pred sklenitvijo Posojilnih pogodb št. ... z dne 18. 2. 2015 in št. ... z dne 3. 8. 2015. Enako velja glede izvršnic. Tudi te je kot zakoniti zastopnik dolžnika podpisal zakoniti zastopnik upnika, to je ista oseba. Upnik se ne more uspešno sklicevati na verjetnost obstoja nevarnosti za uveljavitev svoje terjatve.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo upnik po pooblaščeni odvetniški pisarni iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da je v zvezi z dejstvom, da je bil njegov zakoniti zastopnik in zakoniti zastopnik dolžnika ista oseba, predložil kup dokazov, ki kažejo, da je bil g. B. uradni podpisnik in zastopnik dolžnika ter da ima vsa pooblastila, čeprav ni bil vpisan v Ajpes, ne pa I. R. Prav g. B. je pri dolžniku sprejemal vse odločitve po navodilih g. S. in izvajal vsa operativna dejanja, vključno s plačilnim prometom. Iz e-pošte je razvidno, da je dejansko g. B. odredil, da mora I. skupina dati dolžniku posojilo v znesku 300.000,00 EUR. Ta dokaz tako potrjuje njegove navedbe, da dejansko ni I. R. kot zakoniti zastopnik dolžnika kakorkoli vplival in sprejemal odločitve za dolžnika, temveč jih je sprejemal g. B., in da je I. R. delal zgolj po njegovih navodilih. Sodišče prve stopnje je spregledalo, da sta bili dve posojilni pogodbi z najvišjima posojiloma, sklenjeni 28. 11. 2014 za 250.000,00 EUR in 31. 12. 2014 za 30.500,00 EUR, torej pred Pogodbo o revolving kreditu z dne 12. 1. 2015, ki je bila podlaga za vknjižbo maksimalne hipoteke. Nevarnost, na katero se je skliceval, v času sklepanja teh dveh posojilnih pogodb še ni obstajala.

3. Dolžnik je po pooblaščeni odvetniški pisarni odgovoril na pritožbo. V odgovoru navaja, da ne držijo trditve upnika, da naj bi bil njegov uradni podpisnik in zastopnik G. B. Tega namreč ne potrjujejo podatki sodnega registra, ki so edini relevantni za presojo korporacijskih upravičenj oseb do zakonitega zastopanja. Nesporno je, da je bila edina upravičena oseba za zastopanje upnika in njega, ki je vpisana v sodni register, v obravnavanem obdobju I. R. Ta je imel v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1) vsa zakonska pooblastila, da cit. pogodbe sklene ali pa ne. Tovrstna pooblastila je I. R. uveljavil in sklenil vse pravne posle, za katere sedaj upnik, ki ga še zmeraj zastopa I. R., trdi, da naj bi bili nevarni.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je presojalo zakonske pogoje za ohranitev izdane začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve v veljavi. Zaključilo je, da dolžnik ni izpodbijal prvega pogoja za izdajo predlagane začasne odredbe, in sicer verjetnosti, da terjatev upnika obstoji oziroma da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala (7. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa). Upnik mora na podlagi drugega odstavka 270. člena ZIZ verjetno izkazati tudi nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Tega pogoja pa po mnenju sodišča prve stopnje upnik ni (uspešno) izkazal, glede na utemeljen ugovor dolžnika.

6. Drži, da 270. člen ZIZ ne predpostavlja časovnega trenutka, do katerega bi lahko upnik, potem ko dolžnik začne z odtujevanjem, skrivanjem oziroma kakšnim drugačnim razpolaganjem s svojim premoženjem, še predlagal izdajo začasne odredbe, in da je relevantno tako dolžnikovo delovanje v preteklosti ter sedanjosti, kot tudi dejanja, ki se bodo verjetno zgodila v prihodnosti. Vendar pa je treba v tem primeru upoštevati vse okoliščine zadeve, tako dejanske kot materialnopravne narave.

7. Glede dejanskih okoliščin je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je I. R. od ustanovitve upnika 12. 8. 1992 njegov edini družbenik in zakoniti zastopnik, da je bil v obdobju od 24. 2. 2013 do 2. 10. 2015 tudi (hkrati) zakoniti zastopnik dolžnika, da je Pogodbo o revolving kreditu št. ... z dne 12. 1. 2015, ki je bila podlaga za vknjižbo maksimalne hipoteke, podpisal I. R. kot zakoniti zastopnik družbe M. d. o. o. in dolžnika kot zastavitelja nepremičnin ter da je tudi izvršnice kot zakoniti zastopnik dolžnika podpisal zakoniti zastopnik upnika, to je ista oseba (I. R.; 8. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa). Upnik v pritožbi neutemeljeno izpodbija te ugotovitve sodišča prve stopnje, ker naj bi predložil kup dokazov, da je bil g. B. uradni podpisnik in zastopnik dolžnika, čeprav ni bil vpisan v Ajpes, ne pa I. R., da je g. B. pri dolžniku sprejemal vse odločitve po navodilih g. S. in izvajal vsa operativna dejanja, vključno s plačilnim prometom, ter da I. R. dejansko ni bil zakoniti zastopnik dolžnika, ki bi vplival in sprejemal odločitve zanj, temveč jih je sprejemal g. B., I. R. pa je delal zgolj po njegovih navodilih. Tudi če je bil I. R. samo “slamnati direktor” in je izvrševal navodila g. B., to pomeni le, da sta z g. B. ravnala kot “skupni poslovodji”. Vsak poslovodja mora na podlagi šestega odstavka 515. člena ZGD-1 v zvezi s prvim odstavkom 263. člena ZGD-1 pri opravljanju svojih nalog ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika in varovati poslovno skrivnost družbe. Sicer je lahko odgovoren družbi za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njegovih nalog (šesti odstavek 515. člena ZGD-1 v zvezi z drugim odstavkom 263. člena ZGD-1). I. R. je torej moral kot “podaljšana roka g. B.”, oziroma sta morala oba skupaj, skleniti Pogodbo o revolving kratkoročnem kreditu z D. d. d. z dne 12. 1. 2015 v imenu dolžnika kot zastavitelja nepremičnin z vknjižbo maksimalne hipoteke za uporabnika kredita M. d.o.o. v korist banke upnice do najvišjega zneska 2,000.000,00 EUR v dobro dolžnika ter s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. Enako velja za izvršnici dolžnika G. d. o. o. z dne 9. 6. 2014 za 75.000,00 EUR in 3. 6. 2015 za 100.000,00 EUR, ki ju je prav tako podpisal I. R. Poleg tega je I. R. izstavil za obveznosti dolžnika po kupoprodajnih pogodbah za zemeljski plin G. d. o. o. osebno izvršnico z dne 9. 6. 2014 za nepogojno denarno obveznost v znesku 1,000.000,00 EUR in E. d. o. o. z dne 27. 2. 2015 za 1,000.000,00 EUR. Kot direktor dolžnika je zato moral biti še toliko bolj prepričan, da ravna v dobro dolžnika s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. Sedaj, ko I. R. ni več direktor dolžnika, temveč je edini družbenik in poslovodja upnika, pa očita dolžniku tista ravnanja, ki so bila dejansko njegova. S tem ravna v nasprotju s svojimi prejšnjimi dejanji (venire contra factum proprium).(1) To pomeni, da tudi če bi sodišče prve stopnje verjelo upniku, da I. R. ni bil pravi zakoniti zastopnik dolžnika(2), to ne bi spremenilo njegove odločitve. Sodišču prve stopnje zato o tem ni bilo treba posebej izvajati dokazov z vpogledom v predložene listine.(3)

8. Pritožbenih navedb ter dokaza, da naj bi dolžnik po izdaji začasne odredbe odprl nov transakcijski račun, upnik ni podal v predlogu za izdajo začasne odredbe, in prav tako niso bile predmet ugovornega postopka. Zato tudi ne morejo biti predmet tega pritožbenega preizkusa. Pritožbene navedbe upnika o sklepanju posojilnih pogodb z najvišjimi zneski pred Pogodbo o revolving kreditu pa niso pravno odločilne. V tako ugotovljenih dejanskih okoliščinah ni nevarnosti, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da upnik po vloženem ugovoru dolžnika ni več izkazal drugega pogoja za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve po drugem odstavku 270. člena ZIZ.

9. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z 2. točko 365. člena in prvim odstavkom 366. člena ZPP ter s 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo upnika kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

10. Upnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka, ker ti niso bili potrebni za postopek zavarovanja po petem odstavku 38. člena ZIZ, in ker s pritožbo ni uspel (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in s 15. členom ZIZ).

11. Tudi dolžnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka, saj ti niso bili potrebni, ker z odgovorom na pritožbo ni pripomogel k odločitvi sodišča druge stopnje o pritožbi upnika (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in s 15. členom ZIZ).

Op. št. (1): Nihče se ne sme sklicevati na to, da so njegova prejšnja dejanja brez pomena. Stranka s sklicevanjem, da njeno preteklo ravnanje, ki nasprotuje njenim trenutnim prizadevanjem, ni bilo pravno pomembno, ne more (ne sme) uspeti. Nihče si ne sme privoščiti, da bi “začel znova”, kot da bi se do določenega trenutka ne zgodilo nič, saj je to očitna zloraba pravic (V. Bergant Rakočević, Medsebojna vezanost na odločbe sodišč v civilnih zadevah, Pravni letopis, 2016, stran 107 in naslednje, Inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani).

Op. št. (2): To bi lahko bilo pomembno v sporu med I. R. in družbo oziroma skupščino, ki ga je postavila za poslovodjo.

Op. št. (3): Iz elektronske pošte v slovenskem jeziku med pravno službo dolžnika in odvetniško pisarno z dne 31. 8. 2015 in 1. 9. 2015 izhaja, da je odvetniška pisarna opozarjala pravno službo dolžnika, da je vpis zastopnikov v sodni register obvezen in da ne jamči, da se bo pogodba o poslovodenju za g. B. štela za veljavno, če ne bo vpisan v sodni register.