Jedro

Iz neprerekanih pritožbenih trditev izhaja, da pritožnica ni podpisala zapisnika iz naroka, kjer naj bi bil sklenjen dedni dogovor, ker se ni strinjala z vsebino dednega dogovora, o čemer so bili seznanjeni vsi dediči, njihovi pooblaščenci in sodnik. S takšno izjavo na naroku je pritožnica omejila pooblastila svojemu pooblaščencu, ki ni imel več pooblastila za sklenitev dednega dogovora za pritožnico, v vsebini kateri je pritožnica nasprotovala. V sodni praksi je sprejeto stališče, da dedni dogovor, sklenjen v zapuščinskem postopku, predstavlja sodno poravnavo. Sodna poravnava pa se lahko izpodbija le s tožbo na razveljavitev in ne s pritožbo. Dedni dogovor je pogodba obligacijskega prava, ki vzpostavlja obligacijsko razmerje med dediči, ki tak sporazum sklenejo, zato jo je mogoče izpodbijati le s tožbo. Sodna poravnava je po določbi 307. člena ZPP veljavno sklenjena, ko stranke preberejo zapisnik o poravnavi ter ga podpišejo. Sodna poravnava velja le v primeru, če se stranke strinjajo z vsebino zapisnika o poravnavi, kar potrdijo s svojim podpisom. Če niso izpolnjene navedene procesne predpostavke, sodna poravnava ni sklenjena in se sodišče pri svoji odločitvi na takšno sodno poravnavo ne more sklicevati.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v celoti razveljavi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da zapuščino sestavljajo nepremičnine, vpisane v vl. št. 49 in vl. št. 524 obe k. o. V. ter vl. št. 547 k. o. V. L. ter kmetijski stroji in orodje ter premičnine v hiši na naslovu G. R. št. 5, da je vrednost zapuščine 50.000,00 EUR (točka 1), da znaša zapuščinska taksa 594,00 EUR, ki jo je potrebno plačati v roku 15 dni, dokazilo pa je dolžan predložiti dedič S.T. (točka 2), da zapustnik oporoke ni napravil in ker gre za dedovanje zaščitene kmetije, so dedovanja deležni zapustnikova vdova A. T., zapustnikove hčeri I. H. in O. O. ter zapustnikova sinova S. T. in J.T. (točka 3), da so dediči A. T., I. H. in O.O. in J.T. izjavili, da soglašajo s tem, da zaščiteno kmetijo prevzame S. T., ki se je priglasil za prevzemnika zaščitene kmetije, J. T. in I.H. pa sta uveljavljala nujne dedne deleže v naravi, v imenu dedinje A. T. pa se je pooblaščenec priglasil k dedovanju preužitka oziroma doplačila domske oskrbe. O.O. je izjavila, da ne uveljavlja nujnega deleža v zapuščinskem postopku s pogojem, da bo še naprej poskrbljeno za mater A. T. (točka 4); prvo sodišče v sklepu ugotavlja, da so dediči na zapuščinski obravnavi soglasno navajali, da z odpisom manjših delov zemljiških parcel od zaščitene kmetije ne bo okrnjena gospodarska zmožnost kmetije, ki je sedaj v zelo slabem gospodarskem stanju - neobdelana, gozdovi so izsekani (ter bo sedaj po zaključku zapuščinskega postopka kmetija veliko bolje obdelana) ter še, da bo odmerjeni del parc. št. 1050 k. o. V. tudi pripadal I. H. solastnici zaščitene kmetije, hkrati pa je prvo sodišče razglasilo (točka B) dediče po pokojnem J. T. iz naslova zakona, in sicer S. T. kot prevzemnika zaščitene kmetije do 7/10 celotne zapuščine, kot nujne dediče pa A. T., I. H. in J. T., vsakega do 1/10 oziroma vsi v skladu s sklenjenim dednim dogovorom, na podlagi katerega J. T. prejme na račun svojega dednega deleža parc. št. 50/1 stavbišče v izmeri 36 m2, parc. št. 1084/1, sadovnjak v izmeri 518 m2, parc. št. 1127/3, sadovnjak v izmeri 897 m2 ter gozdno parc. št. 1009/3, vse vpisane v vl. št. 49 k. o. V. (točka 1), da I. H. prejme na račun svojega dednega deleža parc. št. 1056 sadovnjak v izmeri 773 m2 in prejme 3000 m2 parc. št. 1050, kateri del se bo od te parcele odmeril tako, da se bo hkrati na severnem delu odmerjenega dela parcele odmerila pot v višini 4 m, ki ostane sestavni del parc. št. 1050, obe vpisani v vl. št. 49 k. o. V. (točka 2), S. T. pa prejme preostalo zapuščino ter se zaveže skupaj z bratom J.T. še naprej vzdrževati mater A. T., in sicer sedaj z obveznostjo doplačila domske oskrbe, pri čemer prevzameta dosedanjo obveznost I. H. vsak do 1/2 (točka 3), tak dedni dogovor je sklenjen pod izvršbo, s tem da bo zemljiškoknjižni prepis nepremičnin, ki so predmet tega zapuščinskega postopka, izveden po uradni dolžnosti po pravnomočnosti tega sklepa.

Dedinja I. H. (pritožnica) se pritožuje zoper sklep le v delu pod točko A 1 izreka sklepa (glede ocene vrednosti zapuščine) in glede odločitve pod točko B, zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter predlaga sodišču prve stopnje, da na podlagi določbe 173. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) samo prekliče sklep v izpodbijanem delu, v nasprotnem pa naj pritožbo odstopi pritožbenemu sodišču, ki naj pritožbi ugodi in sklep v izpodbijanem delu razveljavi. Pritožnica zapisnika o obravnavi z vsebovanim dednim dogovorom z dne 22. 12. 2008 ni podpisala, kar izhaja iz zapisnika. Zavrnitev svojega podpisa je obrazložila, čeprav zapisnik te obrazložitve ne vsebuje. Podpis zapisnika s strani njenega pooblaščenca odvetnika je ne zavezuje in ne more nadomesti njene zavrnitve zapisa dednega dogovora, kot je vsebovan v zapisniku in posledično v sklepu. Pooblaščenec je veljavno podpisal zapisnik in dedni dogovor le za ostale tri pooblastitelje, ne pa tudi za pritožnico, ki je pred svojim zastopnikom, sodnikom in ostalimi strankami ter vpričo svojega sina J. H. ml. nedvoumno izrazila svojo voljo, da takšnega dednega dogovora ne podpiše in ne sprejema, ker je s takšnim dogovorom prikrajšana pri svojem nujnem deležu. Dedni dogovor ni bil sklenjen, to bi moralo prvo sodišče ugotoviti in postopek nadaljevati, s tem da bi poskušalo doseči kompromis in upoštevati izraženo željo pritožnice. Nepravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje v izreku sklepa, da so dediči sklenili dedni dogovor, saj sodišče ni upoštevalo njenega protesta, zato je podana kršitev po določbi 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Sodišče bi moralo upoštevati, da je prišlo do kolizije interesov med odvetnikom in pritožnico. Pritožnica je zavrnila podpis zapisnika iz dednega dogovora po lastni odločitvi in po nasvetu svojega sina, navzoči pa so na dedinjo pritiskali, tudi odvetnik, ki je ta predlog podprl z navedbo, da se bo sicer zadeva vlekla še deset let. Pritožba v nadaljevanju podrobno opisuje dogajanje na naroku dne 22. 12. 2008. Dediči A. T., O.O. in S. T., ki jih zastopa Odvetniška družba ... v odgovoru na pritožbo navajajo, da se ne bodo spuščali v navedbe pritožnice, ki se nanašajo na pravno veljavnost sklenjenega sporazuma oziroma dednega dogovora, opozarjajo pa, da so vsi dediči razen dediča J. T. na zapuščinski obravnavi imeli skupnega pooblaščenca in da je pritožnica preklicala pooblastilo Odvetniški družbi po opravljenem naroku.

Dedič J. T. po svojem pooblaščencu v vlogi z dne 30. 1. 2009 navaja, da ne vlaga odgovora na pritožbo v izogib nepotrebnim stroškom, da pa je izmišljeno, da bi pooblaščenec pritožnice izvajal pritisk na svojo stranko. Tudi, če bi bilo to resnično, to ne vpliva na pravilnost in zakonitost sklepa o dedovanju, ker bi šlo za stvar, ki bi jo morala pritožnica urediti s svojim pooblaščencem.

Pritožba je utemeljena.

Nihče od udeležencev zapuščinskega postopka ne prereka pritožbenih trditev, da pritožnica ni podpisala zapisnika, čeprav so ga podpisali vsi drugi udeleženci zapuščinskega naroka, prav tako pa tudi niso prerekane pritožbene trditve, da je pritožnica nasprotovala dednemu dogovoru, kar je bil tudi razlog, da ni podpisala zapisnika. Iz navedb preostalih dedičev le izhaja, da je pooblaščenec pritožnice podpisal zapisnik in s tem tudi dedni dogovor ter da je pritožnica preklicala pooblastilo odvetniku po opravljenem zapuščinskem naroku ter da se ni izvajal pritisk na pritožnico v zvezi s sklenitvijo dednega dogovora, zato štejejo, da je bil dedni dogovor pravno veljavno sklenjen.

V sodni praksi je sprejeto stališče (glej Načelno pravno mnenje, občna seja VSS, 21.-22. 12. 1983), da dedni dogovor, sklenjen v zapuščinskem postopku, predstavlja sodno poravnavo. Sodna poravnava pa se lahko izpodbija le s tožbo na razveljavitev in ne s pritožbo (prvi odstavek 392. člena ZPP). Dedni dogovor je pogodba obligacijskega prava, ki vzpostavlja obligacijsko razmerje med dediči, ki tak sporazum sklenejo, zato jo je mogoče izpodbijati le s tožbo. Sodna poravnava je po določbi 307. člena Zakona o pravdnem postopku veljavno sklenjena, ko stranke preberejo zapisnik o poravnavi ter ga podpišejo. Sodna poravnava velja le v primeru, če se stranke strinjajo z vsebino zapisnika o poravnavi, kar potrdijo s svojim podpisom. Če niso izpolnjene navedene procesne predpostavke, sodna poravnava ni sklenjena in se sodišče pri svoji odločitvi na takšno sodno poravnavo ne more sklicevati.

V zapuščinskem postopku se uporabljajo določbe pravdnega postopka, če ni v ZD drugače določeno (163. člen ZD). Stranke smejo opravljati pravdna dejanja osebno ali po pooblaščencu, kar določa prvi odstavek 86. člena ZPP. Stranka lahko spremeni ali prekliče izjavo pooblaščenca na naroku, na katerem je bila dana (93. člen ZPP). Navedene določbe nalagajo sodišču, da upošteva izjavo stranke in ne izjavo pooblaščenca, če sta si ti dve izjavi v nasprotju, saj stranka lahko sama opravlja pravdna dejanja. V postopku je potrebno upoštevati voljo stranke, če je bila izražena. Če sodišče ne upošteva izjave stranke, je stranki odvzeta pravica do izjave, kar pomeni, da stranki zaradi nezakonitega postopanja sodišča ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, kar pomeni absolutno bistveno kršitev postopka (8. tč. drugega odstavka 339. člena ZPP). Iz neprerekanih pritožbenih trditev izhaja, da pritožnica ni podpisala zapisnika iz naroka, kjer naj bi bil sklenjen dedni dogovor, ker se ni strinjala z vsebino dednega dogovora, o čemer so bili seznanjeni vsi dediči, njihovi pooblaščenci in sodnik. S takšno izjavo na naroku je pritožnica omejila pooblastila svojemu pooblaščencu, ki ni imel več pooblastila za sklenitev dednega dogovora za pritožnico, v vsebini kateri je pritožnica nasprotovala.

Ker je prvo sodišče storilo absolutno bistveno kršitev pravdnega postopka (8. tč. drugega odstavka 339. člena ZPP), je pritožba utemeljena, zato je bilo potrebno celotni sklep razveljaviti (prvi odstavek 354. člena ZPP) ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo odločanje.