Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VDSS sklep Pdp 416/2013

ECLI:SI:VDSS:2013:PDP.416.2013 Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore

začasna odredba izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zavarovanje nedenarne terjatve verjetno izkazana terjatev možnost obravnavanja bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Višje delovno in socialno sodišče
18. april 2013
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Sodišče pri odločanju o izdaji začasne odredbe odloča le o utemeljenosti oziroma neutemeljenosti podanega predloga za izdajo začasne odredbe, ne pa o zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. O tem bo odločalo v postopku o glavni stvari in takrat bo izvedlo tudi vse relevantne dokaze, na podlagi katerih bo lahko odločilo o utemeljenosti tožbenega zahtevka. Iz tega razloga s tem, ko ni izvedlo predlaganih dokazov za ugotovitev obstoja zakonitega razloga za izredno odpoved, ni nezakonito postopalo, stranki pa tudi ni odvzelo možnosti obravnavanja pred sodiščem.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katerim je tožnica zahtevala, da se zadrži učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 19. 2. 2013, da začasna odredba velja do pravnomočne odločitve sodišča o nezakonitosti odpovedi in da v primeru, da tožena stranka ne bo izpolnila obveznosti iz prve točke tega sklepa, je dolžna plačati denarno kazen v višini 5.000,00 EUR.

Zoper sklep se pravočasno, iz razloga absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, pritožuje tožeča stranka. Navaja, da izpodbijani sklep ne vsebuje razlogov, na podlagi katerih je sodišče prve stopnje sprejelo svojo odločitev. Sodišče prve stopnje se s tem ali je obstajal zakoniti razlog za podajo izredne odpovedi sploh ni ukvarjalo in tudi ni izvedlo predlaganih dokazov. Če bi sodišče prve stopnje izvajanje dokazov ocenilo kot potrebno, bi jih moralo izvesti, saj je v nasprotnem primeru podana tudi kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Tožnica nadalje meni, da je vsaj s stopnjo verjetnosti dokazala, da ni bil podan resen in utemeljen razlog za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, saj izhaja iz listin in predlaganih dokazov, da je odpoved nezakonita. Tožnici je bila s tem, ko niso bili presojani vsebinski razlogi glede utemeljenosti odpovednega razloga, kršena njena ustavna pravica do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS, saj zaradi odsotnosti razlogov glede odločitve sodišča sploh nima možnosti opredeliti se do stališča sodišča. Zaradi navedenega predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišče prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP pazilo na absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobene izmed bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, prav tako pa tudi ne v pritožbi zatrjevane, odločitev pa je tudi materialnopravno pravilna.

Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje, v zvezi s pritožbenimi navedbami, ki so bistvenega pomena za odločitev, pa skladno s 1. odstavkom 360. člena ZPP še dodaja: Pravna podlaga za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe je 43. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji), ki določa da sodišče med postopkom tudi po uradni dolžnosti izda začasne odredbe, ki so potrebne da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode (1. odstavek tega člena), da se začasne odredbe izdajajo po določbah zakona, ki ureja zavarovanje, če ni v tem členu drugače določeno (4. odstavek tega člena) ter 272. člen Zakona o izvršbi in zavarovanje (ZIZ, Ur. l. RS, št. 51/98 in naslednji), ki opredeljuje pogoje za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve. Po 1. odstavku tega člena sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, če izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala, upnik pa mora verjetno izkazati tudi eno izmed predpostavk določenih v 2. odstavku istega člena. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu zavzelo stališče, da v tej fazi postopka verjetnost obstoja tožničine terjatve še ni izkazana. Ker tožnica v dosedanjem postopku ni izkazala verjetnosti obstoja terjatve ali verjetnosti, da ji bo terjatev zoper toženo stranko nastala (1. odstavek 272. člena ZIZ), se sodišče prve stopnje ni ukvarjalo z obstojem nadaljnjih pogojev, ki morajo biti podani za izdajo začasne odredbe (2. in 3. odstavek 272. člena ZIZ), saj je predlagana začasna odredba že zaradi tega neutemeljena.

Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Ta kršitev je podana, če ima sklep pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa če je izrek nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sklepa ali če nima razlogov ali niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. Razlogi, zaradi katerih je sodišče prve stopnje predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo, so v obrazložitvi navedeni in se jih da preizkusiti.

Prav tako je neutemeljena pritožbena navedba, da bi moralo sodišče prve stopnje izvesti predlagane dokaze in ugotoviti ali je obstajal zakoniti razlog za podajo izredne odpovedi in ker tega ni storilo, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Kot je že navedeno v točki 6 obrazložitve tega sklepa, sodišče v tej fazi postopka odloča le o utemeljenosti oziroma neutemeljenosti podanega predloga za izdajo začasne odredbe, ne pa o zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. O tem bo odločalo v postopku o glavni stvari in takrat bo izvedlo tudi vse relevantne dokaze, na podlagi katerih bo lahko odločilo o utemeljenosti tožbenega zahtevka. Iz tega razloga s tem, ko ni izvedlo predlaganih dokazov za ugotovitev obstoja zakonitega razloga za izredno odpoved, ni nezakonito postopalo, stranki pa tudi ni odvzelo možnosti obravnavanja pred sodiščem. Tako ni podana niti kršitev po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP niti ni bila tožnici kršena pravica do sodnega varstva po 23. členu Ustave Republike Slovenije (URS, Ur. l. RS/I, št. 33/91).

Ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožnica v postopku za izdajo začasne odredbe ni izkazala za verjetno, da terjatev obstoji oziroma da ji bo nastala, mu tudi ni bilo potrebno preverjati ostalih predpostavk t.j. da bo uveljavitev terjatve tožnici onemogočena ali precej otežena, da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode in da z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpela hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale toženi stranki. Sodišču teh predpostavk ni bilo potrebno preverjati, saj morata za izdajo začasne odredbe kumulativno obstajati pogoj verjetnosti in eden izmed pogojev iz 2. odstavka 272. člena ZIZ.

Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče ugotovilo, da pogoji za izdajo začasne odredbe po predlogu tožeče stranke niso izkazani, zato je pritožba tožeče stranke zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe zavrnilo, neutemeljena. Zaradi tega je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, za kar je imelo podlago v 2. odstavku 365. člena ZPP.

Izrek o stroških pritožbe je odpadel, ker jih pritožnica ni priglasila.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia