Jedro

Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, ki izhaja iz določbe 2. in 5. člena ZUS-1, namreč, da izpodbijani akt- sklep o prekinitvi postopka ni upravni akt iz 2. člena ZUS-1, da ni sklep, s katerim bi bil postopek končan (1. odstavek 5. člena ZUS-1), in da ni sklep iz 2. odstavka 5. člena ZUS-1. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo tožnikovo tožbo kot nedovoljeno na podlagi 4. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1. Po tej določbi namreč sodišče zavrže tožbo s sklepom, če ugotovi, da akt, ki se izpodbija s tožbo, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Pravilno je tudi stališče sodišča prve stopnje, v zvezi s tožnikovim predlogom, da se izpodbijani upravni akt izreče za ničnega po uradni dolžnosti (2. odstavek 37. člena ZUS-1), da tako odločitev lahko sprejme le, če je upravni spor dopusten, kar pa v obravnavanem primeru ni.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke 1. odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 – sklep US) kot nedovoljeno zavrglo tožbo zoper sklep Občine A. (prvostopnega organa) z dne 22.10.2007. Z navedenim sklepom je prvostopni organ postopek za izdajo potrdila o (ne)uveljavljanju predkupne pravice Občine A. v postopku prodaje nepremičnine parc. št. ... k.o. ... prekinil do pravnomočnega zaključka: 1. postopka, ki se vodi na Okrožnem sodišču v Kranju (zaradi ugotovitve, da je vknjižba lastninske pravice neveljavna in na izbris vpisa lastninske pravice ter vknjiženih zaznamb); 2. postopka, ki se vodi pri Okrajnem sodišču v Kranju (za vrnitev zaplenjenega premoženja); in 3. postopka, ki se vodi pred Upravno enoto Tržič (vračilo zaplenjenega premoženja).

V obrazložitvi izpodbijanega sklepa se sodišče prve stopnje sklicuje na določbe 2. in 5. člena ZUS-1. Sodišče prve stopnje ugotavlja, da je izpodbijani upravni akt sklep prvostopnega organa o prekinitvi postopka izdaje potrdila po 87. členu Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1, Uradni list RS, št. 110/02 in nadaljnji).

Ker po presoji sodišča prve stopnje sklep o prekinitvi postopka glede na predmet odločanja ni upravni akt iz 2. člena ZUS-1 in tudi ne sklep, s katerim je bil postopek odločanja končan (1. odstavek 5. člena ZUS-1), in tudi ne sklep iz 2. odstavka 5. člena ZUS-1, je tožbo zavrglo kot nedovoljeno (4. točka 1. odstavka 36. člena ZUS-1).

V zvezi s tožnikovim predlogom, da izreče sodišče prve stopnje izpodbijani upravni akt za ničnega po uradni dolžnosti (2. odstavek 37. člena ZUS-1), sodišče prve stopnje pripominja, da tako odločitev lahko sprejme le, če je upravni spor dopusten, kar pa v tem primeru ni.

V pritožbi zoper izpodbijani sklep tožnik ponavlja tožbene navedbe in še dodaja: Ker je po njegovem mnenju izpodbijani upravni akt dokončen in tudi ničen, bi prvostopno sodišče moralo dopustiti tožbo tudi iz tega razloga, saj gre za očitno zlorabo pravic tožene stranke, pri čemer pa nima drugega pravnega sredstva. Predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi pritožbi, izpodbijani sklep razveljavi in samo odpravi izpodbijani upravni akt Občine A., podrejeno pa, da pritožbeno sodišče ugodi pritožbi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilna in zakonita.

Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, ki izhaja iz določbe 2. in 5. člena ZUS-1, namreč, da izpodbijani akt ni upravni akt iz 2. člena ZUS-1, da ni sklep, s katerim bi bil postopek končan (1. odstavek 5. člena ZUS-1), in da ni sklep iz 2. odstavka 5. člena ZUS-1. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo tožnikovo tožbo kot nedovoljeno na podlagi 4. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1. Po tej določbi namreč sodišče zavrže tožbo s sklepom, če ugotovi, da akt, ki se izpodbija s tožbo, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.

Pravilno je tudi stališče sodišča prve stopnje, v zvezi s tožnikovim predlogom, da izreče sodišče prve stopnje izpodbijani upravni akt za ničnega po uradni dolžnosti (2. odstavek 37. člena ZUS-1), da tako odločitev lahko sprejme le, če je upravni spor dopusten, kar pa v obravnavanem primeru ni.

Na drugačno odločitev vrhovnega sodišča pritožbene navedbe, ki so vsebinske narave, ne morejo vplivati, zato se vrhovno sodišče do njih ni opredeljevalo.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 76. člena in 1. odstavka 82. člena ZUS-1 zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.