Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sklep o dedovanju je zgolj ugotovitvena odločba in njegova vsebina mora izhajati iz ugotovitev zapuščinske obravnave in iz ugotovitev morebitnega pravdnega ali upravnega postopka oziroma iz odločitev, sprejetih v teh postopkih.
Pritožba se zavrne in se potrdi delni sklep o dedovanju sodišča prve stopnje.
V zapuščinski zadevi po pokojnem A.Č. je Okrajno sodišče v S. izdalo dne 16.6.2005 sklep o dedovanju, v katerem je ugotovilo, da v zapuščino spadajo umetniške slike in jih navedlo, za dediča pa razglasilo zapustnikova vnuka T. in R.Č.. Nato je dne 27.9.2005 izdalo popravni sklep, s katerim je pri navedbi sorodstvenega razmerja dedičev v sklepu o dedovanju za dediča T.Č. ugotovilo, da je zapustnikov sin in ne zapustnikov vnuk. Dne 21.12.2005 pa izdalo še popravni sklep, s katerim je sklep o dedovanju popravilo tako, da se pravilno glasi delni sklep o dedovanju.
Zoper sklep o dedovanju sta vložila pritožbo dediča s pomočjo pooblaščenca, ki je navedel, da pritožbo vlaga zoper zavrnilni del sklepa o dedovanju in predlagal, da višje sodišče kot pritožbeno izpodbijani sklep glede obsega zapuščine spremeni tako, da ugotovi, da v zapuščino po pokojnem A.Č. sodijo tudi slike zapustnika, ki so v L. muzeju v Š.. Dediča se ne strinjata z ugotovitvijo sodišča prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, ki je na podlagi statuta slikarske kolonije oz. G. kolonije iz Š. z dne 31.3.1968 presodilo, da tam navedene umetnine predstavljajo splošno ljudsko premoženje v lasti L. muzeja. Pred izdajo sklepa dediča z dopisom L. muzeja in statutom slikarske kolonije dediča sploh nista bila seznanjena, kljub temu, da je pooblaščenec dedičev na zapuščinski obravnavi prosil za kopije navedenih listin, takšno ravnanje pa po oceni pritožnika predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka, saj strankama ni bila dana možnost, da se izjavita v vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev. S presojo sodišča prve stopnje o tem, da določene umetnine zapustnika, ki se nahajajo v L. muzeju, ne spadajo v zapuščino pa se dediča ne strinjata tudi zato, ker sta prepričana, da bi moral avtor del izrecno podpisati in izjaviti svojo voljo, da prenaša oz. odstopa avtorsko pravico na delih, ki bodo nastala v navedeni koloniji in takšne volje ne more nadomestiti statut slikarske kolonije oz. dejstvo, da je avtor na takšni koloniji sodeloval. Pritožba ni utemeljena.
V zapuščinskem postopku ugotovi sodišče, kdo so pokojnikovi dediči, katero premoženje sestavlja njegovo zapuščino in katere pravice iz zapuščine gredo dedičem, volilojemnikom in drugim osebam (162. člen Zakona o dedovanju - ZD). Zapuščinsko sodišče pa lahko odloča s sklepom o dedovanju le o tistem premoženju, glede katerega ni spora o tem, da spada v zapuščino. Sklep o dedovanju je namreč zgolj ugotovitvena odločba in njegova vsebina mora izhajati iz ugotovitev zapuščinske obravnave in iz ugotovitev morebitnega pravdnega ali upravnega postopka oziroma iz odločitev, sprejetih v teh postopkih. Ker je iz obrazložitve izpodbijanega sklepa in iz pritožbenih navedb očitno, da je med dediči in L. muzejem, torej tretjim, spor o tem, ali v zapuščino po pok. A.Č. spadajo tudi umetniška dela, ki se nahajajo v L. muzeju, je stališče sodišča prve stopnje, ki o tem premoženju z izpodbijanim sklepom ni odločalo, pravilno. Dejstvo je, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom odločilo le o tistem premoženju, glede katerega ni bilo spora o tem, da spada v zapuščino; zato je s popravnim sklepom tudi odločilo, da gre pri izpodbijanem sklepu le za delni sklep o dedovanju. Taka odločitev je povsem v skladu s predlogom dedičev, saj je njun pooblaščenec na zapuščinski obravnavi dne 16.6.2005 sodišču predlagal, da izda delni sklep o dedovanju, pri čemer naj zapuščina pokojnega A.Č. obsega le tista dela, za katera je nesporno, da so bila zapustnikova last. Zapuščinski postopek tako še ni v celoti zaključen, saj ko bosta dediča izkazala, da spada v zapuščino še kaj premoženja, tudi umetniška dela, ki se nahajajo v L. muzeju, bo sodišče izdalo končni sklep o dedovanju. Dokler pa spor med dediči in tretjim o teh umetniških delih ne bo razrešen, zapuščinsko sodišče prve stopnje s sklepom o dedovanju ne more odločati o tem premoženju. Glede na to, da sodišče prve stopnje o zapustnikovih umetniških delih, ki se nahajajo v L. muzeju, ni odločalo z izpodbijanim sklepom, tudi ne more predstavljati kršitve dejstvo, da dediči z dopisi L. muzeja niso bili seznanjeni in da se o tem niso izjasnili. Sicer pa to slednje niti ne drži, saj je iz zapisnika o zapuščinski obravnavi (na listovni številki 44 spisa) razvidno, da je ravno glede na dopis L. muzeja pooblaščenec dedičev predlagal izdajo delnega sklepa o dedovanju, ki naj zajema le nesporno zapustnikovo premoženje. Zato uveljavljena bistvena kršitev določb postopka ni podana; ko pa bosta dediča izkazala, da spadajo v zapuščino po pokojnem še umetniška dela, ki se nahajajo v L. muzeju, bo moralo zapuščinsko sodišče prve stopnje izdati končni sklep o dedovanju.
Glede na navedeno je torej odločitev sodišča prve stopnje pravilna in je zato pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo dedičev zavrnilo ter potrdilo sklep prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 163. členom ZD).