Jedro

Uporaba podatkov GURS glede vrednosti nepremičnin, ki jih je organ za BPP pridobil po uradni dolžnosti, je (načeloma) pravilna. Sicer je mogoče dokazovati drugačno vrednost nepremičnine od tiste, ki jo vsebujejo javne evidence, vendar je tožnica v tožbi zgolj pavšalno navajala, da dejanska vrednost nepremičnin ni 15.647,00 EUR, ker so te v slabem stanju in da to smiselno izhaja tudi iz ugotavljanja vrednosti, kot jo določa Zakon o davku na promet nepremičnin. Tožeča stranka pa ne zatrjuje, da bi bila vrednost nepremičnin nepravilno ugotovljena in da je v zvezi s tem pri GURS ukrepala, oziroma ne navaja drugačnih konkretnih podatkov o vrednosti nepremičnine.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo št. Bpp 140/2012 z dne 10. 4. 2011 je Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Krškem (v nadaljevanju organ za BPP) odločil, da se prošnja tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrne. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, je tožnica dne 23. 3. 2012 pri organu za BPP vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) in priložila pritožbo, na katero je želela odgovoriti, izpiske za zadnje tri svoje prejete pokojnine ter potrdilo iz gospodinjske evidence. Podatke o premoženjskem stanju je organ za BPP pridobil po uradni dolžnosti, in sicer je pridobil izpis iz zemljiške knjige za parc. št. 750/1 in parc. št. *106/1 k.o. ..., katerih lastnica je tožnica in še zgodovinski izpis za navedeni dve parceli ter izpis iz vpogleda v podatke Geodetske uprave RS in izpis za parcelo na naslovu, kjer tožnica živi.

2. Organ za BPP se nato sklicuje na določbe Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), in sicer na 13. člen, po katerem je do BPP upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine, ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Po drugem odstavku istega člena pa se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve (v nadaljnjem besedilu minimalni dohodek). Pojasni še, da osnovni znesek minimalnega dohodka trenutno znaša 260 EUR in dodaja, da Zakon o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) določa, da se, ne glede na določbe o finančnem stanju prosilca, BPP ne dodeli osebi oziroma družini, katere premoženje dosega ali presega 13.780,00 EUR. Organ za BPP je pri ugotavljanju premoženja ugotovil, da je tožnica lastnica stavb 258 in 262, stoječih na parceli št. *106/1 k.o. ... v vrednosti 15.647,00 EUR, in pri tem ne gre za hišo, v kateri bi imela prijavljeno stalno bivališče. Zato tožnica ni upravičena do BPP, saj presega finančni pogoj.

3. Tožeča stranka se z odločitvijo ne strinja in jo izpodbija s tožbo iz vseh razlogov po 27. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Navaja, da sta izrek in obrazložitev odločbe pomanjkljiva, saj ni navedeno pravno opravilo, glede katerega je tožnica zaprosila za BPP. Nasprotuje tudi ugotovitvi vrednosti nepremičnin, stavb 258 in 262, stoječih na parceli št. *106/1 k.o. ... v višini 15.647,00 EUR. Navaja, da so nepremičnine v slabem stanju in zato tožnica v stavbi ne stanuje in da je ocena GURS stara več kot leto dni. Dejstvo, da podatki GURS niso realni, izhaja tudi iz Zakona o davku na promet nepremičnin, po katerem se kot davčna osnova za odmero davka upošteva 80 % posplošene tržne vrednosti in Zakona na dediščine in darila, ki prav tako določa, da se za davčno osnovo upošteva 80 % posplošene tržne vrednosti, ugotovljene po zakonu, ki ureja množično vrednotenje nepremičnin. Sodišču predlaga, da odpravi izpodbijano odločbo in toženi stranki naloži povrnitev stroškov postopka.

4. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita in ima oporo v predpisih, ki jih v njej navaja tožena stranka. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedla pravilne razloge za svojo odločitev. Sodišče se zato nanjo sklicuje in razlogov ne ponavlja (drugi odstavek 71. člena ZUS-1).

7. Glede tožbenega ugovora, da sta izrek in obrazložitev odločbe pomanjkljiva, ker ni navedeno pravno opravilo, glede katerega je tožnica zaprosila za BPP sodišče ocenjuje, da je organ za BPP svojo odločitev obrazložil v zadostni meri. Iz odločbe je namreč razvidno, da je tožnica prošnji za BPP priložila pritožbo, glede katere je želela vložiti odgovor in je zato obrazložitev ustrezna in skladna z določbo 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, saj vsebuje potrebne dejanske podatke o konkretni zadevi. Iz izreka izpodbijane odločbe pa je tudi jasno razvidno, o katerem zahtevku je bilo odločeno in kakšno odločitev je sprejel organ za BPP.

8. Sicer pa je v obravnavanem primeru sporno, ali je tožena stranka pravilno upoštevala vrednost nepremičnega premoženja, ki izhaja evidence Geodetske uprave RS (v nadaljevanju GURS) o vrednosti nepremičnine. Po 20. členu ZBPP premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja organ za BPP, ki po uradni dolžnosti pridobi potrebne podatke iz uradnih evidenc državnih organov, organov lokalnih skupnosti, nosilcev javnih pooblastil in drugih oseb javnega prava, iz evidenc bank, pri katerih ima stranka odprte svoje račune, ter z računov imetnikov, ki jih vodi Centralna klirinško-depotna družba in se nanašajo na podatke o imetniku vrednostnih papirjev. V obravnavanem primeru tožnica ugovarja uporabi podatkov GURS glede vrednosti stanovanjske stavbe na parceli št. *106/1 k.o. ... Sodišče ugotavlja, da gre za podatek o vrednosti nepremičnine, ki izhaja iz registra nepremičnin GURS, ta pa je javna evidenca o vseh nepremičninah in v evidenčnem smislu vzpostavlja nepremičnino ter zagotavlja uporabo podatkov o nepremičninah za namene prostorskega razvoja, davčne politike in izvajanja statističnih opazovanj. Sodišče zato meni, da je uporaba teh podatkov, ki jih je organ za BPP pridobil po uradni dolžnosti, (načeloma) pravilna. Sicer je mogoče dokazovati drugačno vrednost nepremičnine od tiste, ki jo vsebujejo javne evidence, vendar je tožnica v tožbi zgolj pavšalno navajala, da dejanska vrednost nepremičnin ni 15.647,00 EUR, ker so te v slabem stanju in da to smiselno izhaja tudi iz ugotavljanja vrednosti, kot jo določa Zakon o davku na promet nepremičnin. Tožeča stranka pa ne zatrjuje, da bi bila vrednost nepremičnin nepravilno ugotovljena in da je v zvezi s tem pri GURS ukrepala, ne navaja drugačnih konkretnih podatkov o vrednosti nepremičnine. Glede na to, da je razlog za zavrnitev prošnje tožnice za BPP v tem, da njeno premoženje presega 13.780,00 EUR in s tem ne izpolnjuje enega od pogojev za dodelitev BPP, je po presoji sodišča odločitev tožene stranke, da prošnjo tožnice za dodelitev BPP zavrne, pravilna.

9. Ker je sodišče ugotovilo, da je izpodbijana odločba tožene stranke pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo po prvem odstavku 63. člena ZUS-1. 10. Sodišče je na podlagi 2. alinee drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločalo brez glavne obravnave, ker je ocenilo, da tožnik ni navedel nobene okoliščine in trditve, na podlagi katerih bi bil možen sklep, da se dejansko stanje lahko dopolni z ugotovitvami, ki bi utegnile biti pomembne za odločitev.