Jedro

S sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine je bilo pravnomočno odločeno o obstoju upnikove terjatve. Iz njega je (v povezavi s predlogom za izvršbo) razvidno, kdo je upnik, dolžnica, predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti (21. člen ZIZ). Navedena sodna odločba tako izpolnjuje vse zahtevane lastnosti izvršilnega naslova po določbah ZIZ, zato je prvostopna odločitev o zavrnitvi dela predloga za izvršbo, ki se nanaša na plačilo glavnice in zakonskih zamudnih obresti od izvršilnih stroškov, vsebovana v izpodbijani II. točki prvostopnega sklepa, materialnopravno napačna.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka tako spremeni, da sodišče dovoli predlagano izvršbo tudi za - glavnico v znesku 74,93 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 3. 2007 dalje do plačila in - zakonske zamudne obresti od izvršilnih stroškov v znesku 108,58 EUR od dne 30. 4. 2007 dalje do plačila.

Dolžnica je dolžna v 8 dneh od vročitve tega sklepa upniku povrniti njegove pritožbene stroške v višini 45,48 EUR, po poteku tega roka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje dovolilo predlagano izvršbo za izvršilne stroške v znesku 108,58 EUR (I. točka izreka, ki ni predmet pritožbene graje). Predlog za izvršbo upnika z dne 27. 5. 2013, ki se nanaša na glavnico v znesku 74,93 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 3. 2007 dalje do plačila in zakonske zamudne obresti od izvršilnih stroškov v znesku 108,58 EUR od dne 30. 4. 2007 dalje do plačila pa je sodišče prve stopnje zavrnilo (II. točka izreka sklepa). Nadalje je zavrnilo predlog upnika z rubežem denarnih sredstev pri organizaciji za plačilni promet (III. točka izreka), določilo izvršitelja (IV. izreka) in odločilo, da mora dolžnica upniku v 8 dneh povrniti 47,12 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (V. točka izreka).

2. Zoper tako prvostopno odločitev (smiselno zgolj zoper II. točko prvostopnega sklepa) se po svojem pooblaščencu pravočasno pritožuje upnik s pritožbenim predlogom na spremembo izpodbijanega dela sklepa v smeri dovolitve predlagane izvršbe tudi za glavnico v znesku 74,93 EUR skupaj zahtevanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 3. 2007 dalje ter za zakonske zamudne obresti od izvršilnih stroškov v znesku 108,58 EUR od dne 30. 4. 2007 dalje do plačila. Izpodbijanemu delu sklepa pritožnik očita zagrešitev pritožbenih razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Graja nepravilnost in nepopolnost prvostopnega stališča, da v sklepu Okrajnega sodišča v Novem mestu opr. št. I 319/2007, na podlagi katerega upnik v obravnavani zadevi predlaga izvršbo, ni odločeno o obstoju upnikove terjatve, temveč le o dovolitvi izvršbe za izterjavo denarne terjatve (izvršilno dovolilo), zaradi česar naj navedeni sklep o izvršbi ne bi bil izvršilni naslov v smislu določb Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) in na njegovi podlagi ne bi bilo mogoče dovoliti izvršbe. Pritožnik pa nasprotno izpostavlja, da je dne 26. 3. 2007 na Okrajno sodišče v Novem mestu podal predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine (izpiska iz poslovnih knjig, overjenega s strani odgovorne osebe), na podlagi česar je Okrajno sodišče v Novem mestu dne 13. 4. 2007 s sklepom o izvršbi opr. št. I 319/2007 dovolilo predlagano izvršbo ter določilo odmerjene stroške upnika. V 1. točki navedenega sklepa, ki je dne 30. 4. 2007 postal pravnomočen, dne 9. 5. 2007 pa izvršljiv, je bilo dolžniku tudi naloženo, da poravna terjatev, zato v skladu s četrtim odstavkom 62. člena ZIZ navedeni sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Novem mestu opr. št. I 319/2007 z dne 13. 4. 2007 po prepričanju upnika predstavlja izvršilni naslov in ustreza vsem določilom ZIZ o izvršilnem naslovu (17., 19. in 21. člen ZIZ). Ob tem pritožnik še poudarja, da je sam upnikov predlog za izvršbo sestavni del sklepa o izvršbi, zato ju je potrebno skupaj upoštevati kot celoto, ki vsebuje vse zahtevane elemente izvršilnega naslova. Na njegovi podlagi, torej na podlagi pravnomočne in izvršljive sodne odločbe, je zato upnik povsem upravičeno vložil predlog za izvršbo. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje ob uradnem preizkusu zadeve po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ ter v okviru v pritožbi uveljavljanih pritožbenih razlogov ugotavlja in zaključuje, da je sodišče prve stopnje v izpodbijanem delu prvostopne odločitve zmotno uporabilo materialno pravo.

5. V obravnavani zadevi je upnik predlog za izvršbo vložil na podlagi pravnomočnega in izvršljivega sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Novem mestu opr. št. I 319/2007, ki ga je to sodišče izdalo na podlagi dne 28. 3. 2007 po upniku vloženega predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Prvostopno stališče, da v navedenem sklepu o izvršbi, na podlagi katerega upnik v obravnavani zadevi predlaga izvršbo, ni odločeno o obstoju upnikove terjatve, temveč le o dovolitvi izvršbe za izterjavo denarne terjatve, da torej ne gre za izvršilni naslov v smislu določb ZIZ, je materialnopravno napačno, kar utemeljeno izpostavlja tudi pritožnik. Sodišče prve stopnje je namreč očitno spregledalo naložitveni del sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Novem mestu, opr. št. I 319/2007 z dne 13. 4. 2007 (njegova 1. točka izreka), v katerem je dolžniku naloženo, da v roku 8 dni po vročitvi sklepa upniku poravna v predlogu navedeno terjatev. Ob tem pritožnik v obravnavani zadevi utemeljeno izpostavlja, da je sestavni del navedenega sklepa o izvršbi upnikov na podlagi verodostojne listine podan predlog za izvršbo, iz katerega je razbrati tako v obravnavani zadevi izterjevano glavnico (74,93 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 3. 2007) kakor tudi zahtevani tek zakonskih zamudnih obresti od izvršilnih stroškov od izdaje sklepa o izvršbi dalje do plačila, kar vse je bilo z naložitvenim delom sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Novem mestu, opr. št. I 319/2007 z dne 13. 4. 2007 (1. točka izreka) dolžnici tudi naloženo v plačilo. Pravilno je pritožbeno stališče, da je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine lahko izvršilni naslov, in sicer v delu, s katerim je dolžnici naloženo, da poravna terjatev (četrti odstavek 62. člena ZIZ), ter v delu, s katerim je odločeno o stroških postopka.

6. Z navedenim sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine je bilo dolžnici v 1. točki izreka naloženo, da v roku 8 dni poravna upniku v predlogu za izvršbo navedeno terjatev, v 2. točki izreka je bila dovoljena izvršba za izterjavo terjatve pod točko 1. sklepa, v 3. točki izreka pa so bili odmerjeni izvršilni stroški upnika. S sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine je bilo torej pravnomočno odločeno o obstoju upnikove terjatve. Iz njega je (v povezavi s predlogom za izvršbo) razvidno, kdo je upnik, dolžnica, predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti (21. člen ZIZ). Navedena sodna odločba tako izpolnjuje vse zahtevane lastnosti izvršilnega naslova po določbah ZIZ, zato je prvostopna odločitev o zavrnitvi dela predloga za izvršbo, ki se nanaša na plačilo glavnice in zakonskih zamudnih obresti od izvršilnih stroškov, vsebovana v izpodbijani II. točki prvostopnega sklepa, materialnopravno napačna. Vse navedeno je v skladu s 3. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ narekovalo ugoditev pritožbi in spremembo izpodbijanega dela sklepa tako, da se predlogu za izvršbo tudi v na prvi stopnji zavrnjenem delu ugodi in se predlagana izvršba tudi v tem delu dovoli.

7. Ker je upnik s pritožbo uspel, mu mora dolžnica v skladu z drugim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ povrniti njegove utemeljeno priglašene pritožbene stroške. Le-ti znašajo: sodna taksa za pritožbo 33,00 EUR, nagrada za redno pravno sredstvo (tar. št. 3468) 10,2 EUR, 2% materialnih stroškov (0,20 EUR), kar skupaj z 20 % DDV znaša 45,48 EUR.