Lažni profili na družbenem omrežju

Datum

24.02.2023

Številka

07121-1/2023/260

Kategorije

Moderne tehnologije, Svetovni splet

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 20. 2. 2023 prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede lažnega uporabniškega računa na družbenem omrežju TikTok. Navajate, da je neznanec vašo fotografijo uporabil kot svojo in z njo ustvaril nov uporabniški račun na družbenem omrežju TikTok. Poleg fotografije je na profilu objavljen tudi spremljajoč opis, ki bi vam potencialno lahko škodil. Zanima vas, kakšne so vaše pravne možnosti za ukrepanje.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), 76. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (Uradni list RS, št. 177/20, ZVOPOKD) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

1. Objava osebnih podatkov na družbenih omrežjih, vključno z objavo fotografij in videoposnetkov, lahko pomeni poseg v posameznikovo zasebnost in osebnostne pravice (varovane v 35. členu Ustave) ter pravico do varstva osebnih podatkov (38. člen Ustave).

2. IP kot samostojen in neodvisen državni organ lahko opravlja le nadzor nad izvrševanjem pravice do varstva osebnih podatkov, nedopustnost posegov v pravico do zasebnosti ter osebnostne pravice pa je v pristojnosti civilnih in kazenskih sodišč.

3. Izbris lažnega uporabniškega profila lahko posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, uporabljeni v uporabniškem profilu, zahtevajo z uveljavljanjem pravice do izbrisa na podlagi 17. člena Splošne uredbe.

Obrazložitev

Objava osebnih podatkov na družbenih omrežjih, vključno z objavo fotografij in videoposnetkov, lahko pomeni poseg v posameznikovo zasebnost in osebnostne pravice (varovane v 35. členu Ustave) ter pravico do varstva osebnih podatkov (38. člen Ustave). Kljub temu, da gre za več tesno povezanih pravic, ki varujejo posameznikovo zasebno sfero, gre za vsebinsko in formalno ločene pravice. IP kot samostojen in neodvisen državni organ lahko opravlja le nadzor nad izvrševanjem pravice do varstva osebnih podatkov, nedopustnost posegov v pravico do zasebnosti ter osebnostne pravice pa je v pristojnosti civilnih in kazenskih sodišč.

Iz vašega zaprosila za mnenje ne izhaja, kakšne posledice želite doseči (izbris podatkov in zaprtje profila, odškodninska odgovornost, kazenski pregon), zato v nadaljevanju podajamo zgolj splošna pojasnila in pravna izhodišča v zvezi z vašim dopisom.

Družbena omrežja običajno sama vzpostavijo mehanizme za prijavo nedovoljenih vsebin – sovražnega govora in drugih neprimernih vsebin, objav, ki pomenijo kršitev pravic intelektualne lastnine, pa tudi lažnih profilov. Tudi družbeno omrežje TikTok omogoča prijavo uporabniških profilov, ki se pretvarjajo, da so neka druga oseba (»pretending to be someone«). Tovrstni mehanizmi so običajno najhitrejša in najučinkovitejša pot za izbris lažnih vsebin, zato vam svetujemo, da se najprej obrnete na družbeno omrežje TikTok in zahtevate izbris uporabniškega profila.

Izbris lažnega uporabniškega profila bi lahko zahtevali tudi z uveljavljanjem pravice do izbrisa na podlagi 17. člena Splošne uredbe. Ta posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, daje možnost, da

od upravljavca (v vašem primeru od družbenega omrežja TikTok) zahtevajo izbris vseh osebnih podatkov v zvezi z njim, upravljavec pa ima obveznost osebne podatke brez nepotrebnega odlašanja izbrisati. Več o uresničevanju pravice do izbire in o vložitvi morebitne pritožbe si lahko preberete na spletni strani https://tiodlocas.si/.

Zloraba vaše fotografije za odprtje lažnega uporabniškega računa je lahko tudi podlaga za uveljavljanje pravnih zahtevkov zoper posameznike, ki so ga odprli, ter morebitni kazenski pregon. Za kaznivo dejanje kraje identitete po četrtem odstavku 143. člena KZ-1 gre v primeru, ko nekdo prevzame identiteto druge osebe ali z obdelavo njenih osebnih podatkov izkorišča njene pravice, si na njen račun pridobiva premoženjsko ali nepremoženjsko korist ali prizadene njeno osebno dostojanstvo. Kaznivo dejanje se preganja na predlog, kar pomeni, da morate v primeru, če menite, da so izpolnjeni zakonski znaki navedenega kaznivega dejanja, za uvedbo kazenskega postopka podati predlog za pregon na policiji ali državnem tožilstvu. Kot oškodovanec bi v tem postopku lahko uveljavljali tudi morebitno škodo, ki vam je nastala zaradi kaznivega dejanja. Povrnitev škode lahko zahtevate tudi z vložitvijo samostojne civilne tožbe, če so podane predpostavke odškodninske odgovornosti. Presoja, ali so podani znaki kaznivega dejanja oziroma predpostavke odškodninske odgovornosti je v izključni pristojnosti sodišč, zato se IP do njih ne more opredeliti.

V upanju, da ste dobili odgovor na vaša vprašanja, vas lepo pozdravljamo.

Pripravila

dr. Pika Šarf, Svetovalka IP za mednarodne odnose

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka