Jedro

Okrajno sodišče v Ljubljani se po drugem odstavku 22. člena ZPP ob predhodnem preizkusu tožbe po uradni dolžnosti ni izreklo za krajevno nepristojno, a je tožena stranka skladno s prvim odstavkom 22. člena ZPP v odgovoru na tožbo podala ugovor krajevne nepristojnosti, kar je bilo sodišče prve stopnje dolžno upoštevati. To procesno določilo namreč daje toženi stranki pravico do ugovora, da se zadeva obravnava na sodišču, kjer prebiva oziroma ima sedež ona.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Ljubljani odločilo, da ni krajevno pristojno za odločanje v tej zadevi (I. točka izreka) ter da bo po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopljena Okrajnemu sodišču v Kranju kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču (II. točka izreka).

2. Tožnik v laični pritožbi navaja, da se ne strinja s pristojnostjo Okrajnega sodišča v Kranju. Gre za primer, ki ni zgolj lokalne narave, ampak postaja vseslovenski, tožnikov zahtevek pa ne predstavlja pretežno odškodninske, pač pa ima simbolno naravo. Navaja, da je za sodelovanje zaprosil Okrožno državno tožilstvo v Kranju, a je ostal brez odgovora oziroma je dobil odgovor, da tožilstvo ne bo pričelo s kazenskim pregonom. S tem se tožnik ni strinjal, zato je jasno, da pri Okrajnem sodišču v Kranju ne more računati na sodelovanje. Za sodelovanje je zaprosil Okrajno sodišče v Ljubljani, ki je predlog sprejelo in ima tožba status legalnega sodnega dokumenta z označbo III P 368/2021. Zato je mnenja, da je za odločitev v tej zadevi krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Odločitev Okrajnega sodišča v Ljubljani, ki se je izreklo, da ni krajevno pristojno ter da bo po pravnomočnosti zadeva odstopljena Okrajnemu sodišču v Kranju, je pravilna in procesno ustrezno obrazložena. Okrajno sodišče v Ljubljani se po drugem odstavku 22. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ob predhodnem preizkusu tožbe po uradni dolžnosti ni izreklo za krajevno nepristojno, a je tožena stranka skladno s prvim odstavkom 22. člena ZPP v odgovoru na tožbo podala ugovor krajevne nepristojnosti, kar je bilo sodišče prve stopnje dolžno upoštevati. To procesno določilo namreč daje toženi stranki pravico do ugovora,1 da se zadeva obravnava na sodišču, kjer prebiva oziroma ima sedež ona.

5. Ob pravilni uporabi procesnega zakona kot je navedeno zgoraj, ni utemeljena pritožbena navedba, da ne gre za zadevo lokalne narave, ampak da izdaja neustreznih zdravniških spričeval predstavlja vseslovenski problem, saj sodišča skladno s procesnimi določili sodijo v vsaki posamezni zadevi. Neutemeljena je nadaljnja pritožbena navedba v zvezi z Okrožnim državnim tožilstvom v Kranju, saj sodišče sodi neodvisno od drugih državnih inštitucij. Okrožno državno tožilstvo v Kranju je imelo pristojnost in nalogo, da povsem neodvisno odloči ali bo pričelo kazenski pregon, kar ni v nobeni povezavi s tu obravnavanim civilnim postopkom po tožnikovi tožbi. Neutemeljena pa je končno tudi pritožbena navedba, da je Okrajno sodišče v Ljubljani zadevo dolžno reševati, ker je tožnika pozvalo na dopolnitev tožbe in na plačilo sodne takse ter je tožba dobila status legalnega sodnega dokumenta. Kot je pojasnjeno zgoraj, se je bilo Okrajno sodišče v Ljubljani dolžno izreči za stvarno nepristojno po ugovoru tožene stranke, do katerega je imela pravico po 22. členu ZPP.

6. Ker tožnikova pritožba ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (prvi odstavek 350. člena ZPP), jo je zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

1 Ki ga mora podati najkasneje v odgovoru na tožbo, torej pred vsebinskim obravnavanjem zadeve.