Jedro

Zavarovalna pogodba bi bila lahko v takšnem primeru, kot je obravnavan, vzajemno neizpolnjena samo, če bi obstajala obveznost izpolnitve na strani obeh pogodbenih strank. To pomeni, da bi lahko zavarovalnica zahtevala izpolnitev obveznosti za plačilo premij samo, če bi njena obveznost iz zavarovalne pogodbe (to pa je plačilo zavarovalnine, kar predpostavlja nastanek enega ali več zavarovalnih primerov) tudi že nastala v obdobju, ko je Pogodba še trajala, pa ni bila izpolnjena. Torej, če bi tudi zavarovalnica že imela konkretno nastalo obveznost plačila zavarovalnine. Kaj takega pa iz dejanskih ugotovitev sodišč nižjih stopenj, na katere je revizijsko sodišče vezano, ne izhaja.

Izrek

Reviziji se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se pritožba tožeče stranke zavrne in sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Tožeča stranka mora v 15 dneh toženi stranki povrniti 1.437,16 EUR revizijskih stroškov.

Tožeča stranka sama krije stroške revizijskega odgovora.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka.

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da tožena stranka po pravilih o plačilu stroškov stečajnega postopka plača tožeči stranki 8.079,89 EUR, 4.594,02 EUR in 8.865,09 EUR, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 10. 2009 do plačila, 1.673,12 EUR z enakimi obrestmi od 4. 11. 2009 do plačila in 11.962,67 EUR z enakimi obrestmi od 8. 4. 2010 do plačila (I. točka izreka). Vtoževani zneski izvirajo iz neplačanih računov za zapadle zavarovalne premije po Pogodbi o zavarovanju domačih in izvoznih terjatev (v nadaljevanju Pogodbi). Sodišče prve stopnje je v posledici zavrnitve tožbenega zahtevka tožeči stranki naložilo, da toženi stranki povrne 1.791,00 EUR pravdnih stroškov z morebitnimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožeče stranke in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je ugodilo njenemu tožbenemu zahtevku (I.1. točka izreka), pri čemer je toženi stranki naložilo povrnitev 819,84 EUR pravdnih stroškov tožeče stranke z morebitnimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (I.2. točka izreka), medtem ko je zavrnilo njen zahtevek za povrnitev (neopredeljenih) pritožbenih stroškov (II. točka izreka).

3. Vrhovno sodišče je na predlog tožene stranke dopustilo revizijo glede naslednjega vprašanja: - Ali se za vzajemno neizpolnjeno dvostransko pogodbo v smislu 24. člena ZFPPIPP šteje tudi pogodba, ki je prenehala veljati pred začetkom stečajnega postopka in je povzročila prenehanje trajnega razmerja(1) za naprej, terjatev pa izvira iz obdobja veljavnosti pogodbe?

4. Po dopustitvi revizije je tožena stranka zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlagala je spremembo izpodbijane sodbe z zavrnitvijo pritožbe tožeče stranke in potrditvijo sodbe sodišča prve stopnje. Pri tem je zahtevala povrnitev revizijskih stroškov.

5. Tožeča stranka je na revizijo odgovorila. Predlagala je njeno zavrnitev (kot neutemeljeno). Pri tem je zahtevala povrnitev stroškov revizijskega odgovora.

Dopuščena revizija.

6. V primeru dopuščene revizije sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena (drugi odstavek 371. člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP), saj dopuščena revizija izven dela, glede katerega je bila dopuščena oziroma izven konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila dopuščena, ni dovoljena (tretji odstavek 374. člena ZPP).

7. V navedenem okviru je bil opravljen tudi konkreten revizijski preizkus (sodba sodišča prve stopnje je bila namreč izdana 8. 11. 2011, kar je po uveljavitvi ZPP-D (Ur. l. RS, št. 45/2008) 1. 10. 2008).

Relevantno dejansko stanje.

8. Nesporno dejansko stanje: - Zavarovalna pogodba (priloga A1), ki je bila sklenjena 26. 10. 2005 in je pričela veljati 1. 11. 2005, je trajala do 31. 10. 2009, ko je prenehala na podlagi odpovedi tožeče stranke.

- Vtoževani znesek se nanaša na neplačane premije za zavarovanje terjatev do 31. 10. 2009. Po tem datumu tožena stranka ni imela več zavarovanih terjatev.

- Nad toženo stranko se je stečajni postopek začel 16. 12. 2010. - Vsi [sporni] računi so zapadli v plačilo pred začetkom stečajnega postopka.

Relevantne materialnopravne določbe.

9. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (pred tem in v nadaljevanju ZFPPIPP) je v 24. členu določal: - V prvem odstavku: »Dvostranska pogodba je pogodba, pri kateri je vsaka pogodbena stranka kot dolžnik zavezana opraviti svoje izpolnitveno ravnanje in hkrati kot upnik upravičena od druge stranke zahtevati, da opravi svoje nasprotno izpolnitveno ravnanje.« - V drugem odstavku: »Vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba je dvostranska pogodba:

1. ki je bila sklenjena pred začetkom postopka zaradi insolventnosti in

2. pri kateri do začetka postopka zaradi insolventnosti: - niti insolventni dolžnik niti nasprotna pogodbena stranka nista izpolnila svoje obveznosti glede izpolnitvenega ravnanja na podlagi te pogodbe ali - nobeden od njiju teh obveznosti ni izpolnil v celoti.«

10. Pogodba (priloga A1) je v prvem odstavku 13. člena določala: - »Zavarovalna pogodba je sklenjena za določen čas dveh let. Zavarovanje po tej pogodbi [z dne 26. 10. 2005] prične z dnem 1. 11. 2005 in velja za vse terjatve[,] nastale po tem datumu. Pogodba bo obnovljena s tihim sporazumom in podaljšana za obdobje enega leta, če ne bo ena od strank te pogodbe vsaj 3 mesece pred iztekom zavarovanja s priporočenim pismom obvestila druge stranke, da je ne namerava podaljšati.

Presoja utemeljenosti revizije.

11. Vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba ni posebna vrsta dvostranske pogodbe (iz Obligacijskega zakonika), temveč pogodba, ki je bila sklenjena pred začetkom postopka zaradi insolventnosti (1. točka drugega odstavka 24. člena ZFPPIPP) in pri kateri (tako kot v obravnavanem primeru) nobena od strank do začetka postopka zaradi insolventnosti ni izpolnila svoje obveznosti v celoti (druga alineja 2. točke drugega odstavka 24. člena ZFPPIPP).

12. V tej zadevi se je toženka (zavarovanka, stečajna dolžnica) s Pogodbo zavezala, da bo plačevala obračunane premije (glej 6. člen Pogodbe); tožnica (zavarovalnica, upnica) pa, da bo nudila zavarovalno kritje in v primeru nastopa zavarovalnega primera (glej 3. člen Pogodbe) izplačala zavarovalnino (glej 2. člen Pogodbe). Glede pogodbeno dogovorjenega zavarovalnega kritja med strankama ni bilo sporno, da je tožnica to kritje nudila. To pomeni, da je tožnica izpolnila svojo obveznost iz dvostranske pogodbe; posledično pa, da v obravnavanem primeru ne gre za vzajemno neizpolnjeno dvostransko pogodbo. Toliko manj, ker sicer ni razvidna (izkazana) obveznost plačila konkretnih zavarovalnin. S tem v zvezi iz drugega odstavka VI. člena odgovora na revizijo izhaja, da naj bi bila ta obveznost hipotetična, saj naj bi šlo za izplačilo »morebitnih« zavarovalnin

13. Zavarovalna pogodba bi bila lahko namreč v takšnem primeru, kot je obravnavan, vzajemno neizpolnjena samo, če bi obstajala obveznost izpolnitve na strani obeh pogodbenih strank. To pomeni, da bi lahko zavarovalnica zahtevala izpolnitev obveznosti za plačilo premij samo, če bi njena obveznost iz zavarovalne pogodbe (to pa je plačilo zavarovalnine, kar predpostavlja nastanek enega ali več zavarovalnih primerov) tudi že nastala v obdobju, ko je Pogodba še trajala, pa ni bila izpolnjena. Torej, če bi tudi zavarovalnica že imela konkretno nastalo obveznost plačila zavarovalnine. Kaj takega pa iz dejanskih ugotovitev sodišč nižjih stopenj, na katere je revizijsko sodišče vezano (tretji odstavek 370. člena ZPP), ne izhaja.

14. Ker so sporni (to je vtoževani) računi zapadli v plačilo pred začetkom stečajnega postopka nad toženo stranko, gre pri terjatvi tožeče stranke po obrazloženem za terjatev (prvi odstavek 20. člena ZFPPIPP), ki je nastala pred začetkom stečaja in bi jo kot tako bilo treba prijaviti (drugi odstavek 59. člena ZFPPIPP) v stečajnem postopku kot navadno terjatev (četrti odstavek 21. člena ZFPPIPP). Torej pri plačilu zapadlih zavarovalnih premij ne gre za plačilo stroškov stečajnega postopka (drugi in tretji odstavek 265. člena ZFPPIPP).

15. Posledično ni sprejemljivo stališče sodišča druge stopnje, da zato, »[k]er sta imeli na dan začetka stečajnega postopka nad toženo stranko iz dvostransko neizpolnjene pogodbe tožeča in tožena stranka medsebojne terjatve [tožeča stranka terjatve na plačilo zavarovalnih premij, tožena stranka pa terjatve na plačilo morebitnih zavarovalnin], tožeča stranka zaradi začetka stečajnega postopka svojih terjatev za plačilo premij ni bila dolžna prijaviti«.

Odločitev o reviziji.

16. Glede na obrazloženo je Vrhovno sodišče v skladu s prvim odstavkom 380. člena ZPP reviziji ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je (izčrpano) pritožbo tožeče stranke zavrnilo in sodba sodišča prve stopnje potrdilo (I. točka izreka).

Odločitev o stroških revizijskega postopka.

17. Ker je Vrhovno sodišče spremenilo izpodbijano sodbo, je o stroških postopka odločilo v skladu z drugim odstavkom 165. člena ZPP, pri čemer mu ni bilo treba odločiti o pritožbenih stroških, saj tožeča stranka teh stroškov v pritožbi ni opredeljeno navedla.

18. Tako je toženi stranki priznalo 1.437,16 EUR revizijskih stroškov (II. točka izreka), in sicer 1.178,00 EUR za nagrado, ki jo je odmerilo v skladu s tar. št. 3.300 tarifnega dela Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT), in 259,16 EUR (22%) davka na dodano vrednost (DDV). Ni ji pa priznalo 20,00 EUR pavšalnih stroškov za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev, ker ni izkazano, da so ti stroški dejansko nastali (njihovo pavšalno povračilo z ZOdvT ni predvideno) niti da so bili nujno potrebni (prvi odstavek 33. člena ZodvT).

19. Ker je tožena stranka z revizijo uspela, tožeča stranka v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP in v povezavi s prvim odstavkom 154. člena ZPP sama krije stroške revizijskega odgovora (III. točka izreka).

Op. št. (1): Obligacijski zakonik uporablja izraz 'trajna dolžniška razmerja'. Gre za pogodbena razmerja, ki se ne nanašajo samo na blagovni promet, ampak pogosto tudi na storitvena razmerja. Bistveno za ta (trajna dolžniška) razmerje je, da obveznost ni osredotočena na enkratno storitev, ki konsumira in s tem konča dolžniško razmerje, ampak na nadaljevano storitev pogodbenikov. Povzeto od dr. Igor Rosina: »Dobavno-prevzemne pogodbe, ki ustanavljajo trajna dolžniška razmerja«, Pravnik (Ljubljana), št. 5-8/1958, str. 161-174.