Jedro

Ker tožeča stranka zahteva ugotovitev ničnosti prav za sklepe, ki so bili sprejeti na skupščini dne 29.6.1999, neutemeljeno trdi, da je bilo kršeno določilo 1. odst. 281. člena ZGD. Protipravna odklonitev glasovanja delničarjev na skupščini bi utegnila imeti za posledico kvečjemu izpodbojnost skupščinskih sklepov, ne pa ničnosti, saj predstavlja konkretno izpolnitev abstraktnega dejanskega stanja iz 1. odst. 364. čl. ZGD.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi. Zahtevka tožeče in tožene stranke za povrnitev stroškov pritožbenega postopka, se zavrneta.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke na ugotovitev, da so vsi sklepi skupščine delniške družbe tožene stranke, sprejeti dne 29.6.1999 pod točko od 1. do 4. nični in da mora tožena stranka povrniti tožeči stranki njene pravdne stroške. Hkrati je odločilo, da mora tožeča stranka povrniti toženi stranki njene pravdne stroške. Tako je ravnalo zato, ker je ocenilo, da mora biti uveljavljanje ničnosti subjektivno pogojeno. Ničnost ni nekaj abstraktnega, delujočega po uradni dolžnosti in sama sebi namen, tožeča stranka, ki ji tožena stranka nezakonito ni dovolila glasovanja na skupščini dne 29.6.1999, pa ni zatrjevala, da želi s tožbo uveljaviti pravico kontrole nad večino. Njena trditev, da bi k posameznim točkam dnevnega reda skupščine tožene stranke podala tudi nasprotne predloge, pa je ostala na pavšalni ravni. Ostalih 42 delničarjev, ki jim je tožena stranka odrekla pravico, niso stranka tega postopka. S številom svojih glasov na skupščini pa tožeča stranka sama ne bi mogla doseči drugačnih sklepov. Proti sodbi je tožeča stranka vložila pravočasno pritožbo. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odst. 338. člena ZPP in predlaga spremembo izpodbijane sodbe tako, da se njenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje in vrnitev zadeve temu sodišču v ponovno sojenje. V pritožbi se strinja z oceno prvostopnega sodišča, da je bila prijava tožeče stranke na skupščino pravilna in zaključuje, da bi ji zato tožena stranka morala dovoliti glasovanje. Ker ji ni, bi ob pravilni uporabi določb 5. in 6. alinee 359. člena ZGD prvostopno sodišče moralo tožbenemu zahtevku ugoditi. Ker pa je zahtevek zavrnilo, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odst. 339. člena ZPP. Protizakonita izključitev glasovalne pravice (281. in 297. člen ZGD), je tako huda kršitev delničarskih pravic, da so vsi sklepi, sprejeti na skupščini, nični. Po določilu 2. odst. 360. člena ZGD lahko ničnost sklepov uveljavlja vsak delničar. Zato ni nujno, da bi tožbo moralo vložiti tudi preostalih 42 delničarjev, imetnikov več kot tretjine glasov, ki jim je tožena stranka tudi onemogočila izvrševanje glasovalne pravice. Tožeča stranka je tožbo vložila zato, ker se ni strinjala z imenovanjem konkretnega revizorja na skupščini in s potrditvijo letnega poročila. Sprejem letnega poročila o poslovanju, na podlagi katerega skladno z določilom 228. člena ZGD delničarji dobijo pravico do deleža na dobičku, je izredno pomemben skupščinski sklep, ki zadeva pravico vsakega delničarja. Iz odgovora na pritožbo izhaja, da tožena stranka predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe. V repliki na odgovor na pritožbo tožeča stranka ponovi svoj predlog. Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je odločitev prvostopnega sodišča pravilna, vendar iz drugih razlogov, kot izhaja iz obrazložitve prvostopne sodbe. Tožbeni zahtevek na ugotovitev ničnosti sklepov, ki so bili sprejeti na skupščini tožene stranke dne 29.6.1999, sloni na trditvi tožeče stranke, da je bilo s protipravno prepovedjo glasovanja tožeči stranki na tej skupščini kršeno določilo 1. odst. 281. člena ZGD, zaradi česar sta podana ničnostna razloga iz 5. in 6. alinee 1. odst. 359. člena ZGD. Pritožbeno sodišče se strinja z oceno prvostopnega sodišča, da tako imenovano "pooblastilo" tožeče stranke z dne 23.6.1999 B.P. za zastopanje na sedmi skupščini tožene stranke (priloga A 11), zadošča pogojem iz 4. odst. 285. člena ZGD. V izogib ponavljanju se pritožbeno sodišče v tem delu le sklicuje na pravilne in popolne razloge izpodbijane sodbe. Zato je pravilen tudi prvostopni zaključek, da bi tožena stranka morala dovoliti tožeči stranki glasovanje na tej skupščini. Po določilu 5. alinee 1. odst. 359. člena ZGD je skupščinski sklep ničen, če tako določa zakon, po določilu 6. alinee istega odstavka pa je ničen takrat, kadar je v nasprotju z moralo in javnim redom. Zmotno je stališče tožeče stranke, da je tožena stranka s tem, da tožeči stranki ni dovolila glasovanja na skupščini, kršila 1. odst. 281. člena ZGD. Po tem določilu delničarji uresničujejo svoje pravice v zadevah družbe na skupščini, če ZGD ne določa drugače. To splošno določilo je istočasno tudi kot uvodno k poglavju, ki govori o pristojnosti skupščine. Predvideva pa le, da delničarji sprejemajo sklepe v zadevah družbe na skupščini (ne pa npr. na korespondenčen način). Ker tožeča stranka zahteva ugotovitev ničnosti prav za sklepe, ki so bili sprejeti na skupščini dne 29.6.1999, neutemeljeno trdi, da je bilo kršeno določilo 1. odst. 281. člena ZGD. Zato se pritožbeno sodišče s problematiko, ali ima kršitev tega člena za posledico ničnost skupščinskih sklepov ali ne, sploh ne ukvarjalo (prim. dr. Šime Ivanko, ničnost skupščinskih sklepov, Podjetje in delo, 6-7/1998/XXIV, stran 787; Darja Krajšek, Uporabnost stališča nemške korporacijske teorije in sodne prakse o ničnosti in izpodbojnosti skupščinskih sklepov v sporih po ZGD /teorija relevantnosti in vzročnosti/, Podjetje in delo, 2/2000/XXVI, stran 223 - 232). Protipravna odklonitev glasovanja delničarjev na skupščini bi utegnila po oceni pritožbenega sodišča imeti za posledici kvečjemu izpodbojnost skupščinskih sklepov, pa ne ničnosti, saj predstavlja konkretno izpolnitev abstraktnega dejanskega stanja iz 1. odst. 364. čl. ZGD. Po tem določilu lahko vsak delničar s tožbo izpodbija vsak sklep skupščine, ki nasprotuje temeljnim ciljem družbe ali dobrim poslovnim običajem in meri na oškodovanja vsaj enega delničarja ali interesov družbe. S tem, da je tožena stranka na skupščini dne 29.6.1999 tožeči stranki protizakonito odrekla pravico glasovanja, je le v ravnanju do nje kršila določilo 4. odst. 285. čl. ZGD. Zato bi le ona (oz. vsak delničar zase) na podlagi določila 1. odst. 364. čl. ZGD lahko vložila izpodbijano tožbo. Prepoved glasovanja delničarju, ki pravico do glasovanja ima, pomeni ravnanje, ki nasprotuje dobrim poslovnim običajem in lahko meri na oškodovanje tega delničarja. V zvezi z razlogovanjem prvostopnega sodišča o teoriji vzročnosti in relevantnosti pa pritožbeno sodišče pripominja, da bi ta teorija utegnila biti uporabljiva kvečjemu za izpodbojne sklepe, nikakor pa ne za nične (prim. že citirano literaturo). Kaj več k temu ni potrebno dodati, saj je tožeča stranka vložila ničnostno tožbo, ne pa izpodbojne. Ker je bila tožeča stranka na skupščini dne 29.6.1999 navzoča, bi skladno z določilom 1. odst. 366. člena tako tožbo morala napovedati. Ker pa tega ni storila in tako izpodbojne tožbe ni vložila, je odločitev prvostopnega sodišča pravilna. Zato se pritožbeno sodišče z razlogi pritožbe, ki izpodbijane sklepe ocenjuje kot nične, sploh ni ukvarjalo, saj ti razlogi glede na obrazloženo niso utemeljeni. Ker pa v okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe pritožbeno sodišče ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP). Odločitev o pritožbenih stroških tožeče stranke temelji na določilu 1. odst. 165. člena, v zvezi s 1. odst. 154. člena ZPP, odločitev o pritožbenih stroških tožene stranke pa na določilu 1. odst. 165. člena, v zvezi s 1. odst. 155. člena ZPP. V odgovoru na pritožbo tožena stranka ni navedla ničesar, kar je doprineslo k odločitvi o pritožbi.