Jedro

Za dodelitev BPP v upravnih postopkih oziroma v zadevah, ki se obravnavajo v drugih postopkih in ne sodnih, v določbah ZBPP ni podlage. Tako tožnikovi prošnji za odobritev BPP v postopku, ki se nesporno nanaša na prošnjo za dodelitev BPP za prvi pravni nasvet, pravno svetovanje in pravno mnenje glede možnosti menjave centra za socialno delo, ni mogoče ugoditi.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

**Potek upravnega postopka**

1. Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč (BPP) kot neutemeljeno zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP v obliki pravnega svetovanja ter sestave pisnega mnenja o možnosti zamenjave pristojnega centra za socialno delo. V obrazložitvi citira prvi odstavek 1. člena in prvi odstavek 7. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) in navaja, da se lahko BPP odobri le za postopke, ki jih ta zakon v navedenih določbah opredeljuje kot sodne postopke, ne pa tudi v zvezi z upravnimi postopki, kakršni so postopki pred centri za socialno delo. Prav za tovrstni upravni postopek oziroma upravno zadevo gre po mnenju organa v konkretnem primeru, v katerem pristojni center za socialno delo po svojih zaposlenih opravlja operativne in pravne naloge, izhajajoče iz zakonskih določb Družinskega zakonika, v zvezi z odvzemom otroka oziroma omejitvijo starševske skrbi, kar je sicer predmet postopka pred Okrožnim sodiščem v Novi Gorici III N 176/2020. Pojasnjuje, da bo šele v morebitnih nadaljnjih sporih zoper dokončno odločbo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enako možnosti potrebno sodno varstvo. V sedanji fazi pa organ za BPP možnosti sodnega postopka ne zaznava. Tožnik namreč v prošnji ne navaja nobenega pojasnila oziroma ne prilaga odločbe upravnega organa, zoper katero bi bilo dopustno sodno varstvo. Še več, sam navaja, da želi prvi nasvet v zvezi s problemom menjave centra za socialno delo.

**Bistvene navedbe strank v upravnem sporu**

2. Tožnik se z izpodbijano odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo iz vseh tožbenih razlogov. V tožbi navaja, da je prošnjo za dodelitev BPP vložil za prvi pravni nasvet in sestavo pisnega pravnega mnenja glede možnosti zamenjave centra za socialno delo, saj sedanji deluje pristransko in ne v korist staršev ter enoletnega otroka, ki je bil tožniku odvzet in nameščen v rejniško družino. Tako je po tožnikovem prepričanju upravičen, da se z odvetnikom posvetuje glede možnosti menjave centra za socialno delo. S tem v zvezi se sklicuje na 1. točko 26. člena ZBPP ter na zadevo Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 3443/2020. Izpostavlja tudi, da izpolnjuje finančne kriterije, ker ima minimalen dohodek. Meni, da ga je organ z izpodbijano odločbo diskriminiral v primerjavi z drugimi upravičenci, ki jim je, če izpolnjujejo materialni in vsebinski pogoj, BPP v celoti ugodena. Po njegovem mnenju izpodbijana odločba ni obrazložena in se je ne da preizkusiti. Ugovarja tudi, da spada pod pristojnost Okrožnega sodišča v Ljubljani. Sodišču tako predlaga, naj po izvedbi dokaznega postopka tožbi ugodi in izpodbijano odločbo spremeni tako, da odloči, da je tožnik upravičen do BPP za pravno svetovanje in pripravo pisnega pravnega mnenja ter da se mu kot izbranega odvetnika določi A. A. Hkrati zahteva povrnitev stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe in jih dodatno pojasnjuje. Sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

4. Na naroku za glavno obravnavo 11. 1. 2022 je tožnik po pooblaščencu izpostavil, da pravica do prvega BPP nasveta ni omejena na konkretni sodni postopek, ki bi že tekel pred organi. Navaja, da sta se z izven zakonsko partnerko, s katero sta starša mladoletnega otroka, želela z odvetnikom zgolj posvetovati glede pravnih možnosti zamenjave pristojnega centra za socialno delo, ki je odredil izredni ukrep odvzema mladoletnega otroka staršema. Meni, da je osnovna pravica, ki jo daje tožnikoma ZBPP, da se pred nadaljnjimi koraki in izvedbo postopka z odvetnikom posvetujeta o svojih pravnih možnostih. Prepričan je, da je bil s strani organa očitno diskriminiran.

**Odločanje po sodnici posameznici**

5. Sodišče je 2. 12. 2021 sprejelo sklep I U 1564/2021-9, da v zadevi odloča sodnica posameznica iz razloga po tretji alineji drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).1 Ugotovilo je namreč, da se zadeva nanaša na vprašanje pravilnosti oziroma zakonitosti zavrnitve dodelitve BPP tožniku, pri čemer dejansko stanje, relevantno za odločitev med strankama niti ni sporno; sporna je uporaba relevantnih določb 1., 7. in 26. člena ZBPP, ki je predmet ustaljene sodne prakse. Zato je senat presodil, da je izpolnjen pogoj po navedeni določbi ZUS-1 za odločanje po sodnici posameznici.

6. Tožnikov pooblaščenec na naroku za glavno obravnavo na izrecno vprašanje sodnice ni imel nobenih pripomb v zvezi s sestavo sodišča. 7. Toženka se naroka za glavno obravnavo, kljub pravilnemu vabljenju, ni udeležila.

**Glede datuma odločitve sodišča**

8. Sodišče je narok za glavno obravnavo v celoti snemalo. Prepis zvočnega posnetka zapisnika je bil po podatkih sodnega spisa tožnikovemu pooblaščencu vročen 20. 1. 2022. Sodišče je, ob upoštevanju 5-dnevnega roka za ugovor zoper morebitno nepravilnost prepisa,2 sodbo izdalo z dnem dokončnosti zapisnika o opravljenem naroku za glavno obravnavo.

**Dokazni sklep**

9. Na naroku za glavno obravnavo 11. 1. 2022 je sodišče vpogledalo vse listine v upravnem spisu zadeve in listini, ki ju je tožnik predložil v sodni spis, označeni kot prilogi A2 in A3. 10. Dokazni predlog za zaslišanje tožnika je bil na naroku za glavno obravnavo umaknjen.

**K I. točki izreka**

11. Tožba ni utemeljena.

_Splošno_

12. Iz upravnega spisa zadeve izhaja, da je tožnik pri Okrožnem sodišču v Ljubljani 24. 9. 2021 vložil prošnjo za dodelitev BPP, ki jo je Služba za BPP prejela 27. 9. 2021, in sicer za prvi pravni nasvet, pravno svetovanje in pravno mnenje glede možnosti menjave centra za socialno delo ter predlagal dodelitev odvetnika A. A., kar med strankama ni sporno. Sporno pa je, ali je organ za BPP pravilno uporabil relevantne določbe 1., 7. in 26. člena ZBPP, ko je navedeno tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP z izpodbijano odločbo zavrnil. 13. Po prvem odstavku 1. člena ZBPP je namen BPP po tem zakonu uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje te pravice ne bi mogla uresničevati. Za sodno varstvo po tem zakonu se poleg varstva pravic, obveznosti in pravnih razmerij ter varstva pred obtožbami v kazenskih zadevah pred za to ustanovljenimi domačimi in mednarodnimi sodišči štejejo tudi vse oblike izvensodnega poravnavanja sporov, določene z zakonom (drugi odstavek te določbe ZBPP). Glede na prvi odstavek 7. člena ZBPP se BPP po tem zakonu lahko dodeli za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji, pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije in pred vsemi organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov (sodni postopki) ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka.

14. Iz citiranih določb ZBPP jasno izhaja, da se BPP dodeljuje osebam v zvezi z uveljavljanjem pravice do sodnega varstva in ne v zvezi z uresničevanjem pravic oziroma pravnih koristi v upravnih postopkih, v katerih odločajo upravni in drugi državni organi o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, pravnih oseb in drugih strank (prvi odstavek 1. člena Zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP).

15. Kot rečeno, med strankama ni sporno, da je tožnik zaprosil za odobritev BPP za prvi pravni nasvet v zvezi z možnostjo menjave centra za socialno delo, o čemer se odloča v upravnem postopku. Za dodelitev BPP v upravnih postopkih oziroma v zadevah, ki se obravnavajo v drugih postopkih in ne sodnih, pa v določbah ZBPP ni podlage.3 V prvem odstavku 26. člena ZBPP, na katerega se sklicuje tožnik v tožbi, in v katerem je podrobneje precizirano, za katere postopke se lahko dodeli BPP, upravni postopki niso izrecno določeni. Poleg tega je določbo prvega odstavka 26. člena ZBPP treba razlagati v povezavi s prej citiranima določbama prvega odstavka 1. člena in prvega odstavka 7. člena ZBPP, ki določata namen in obseg dodelitve BPP. BPP torej ni mogoče dodeliti za pravno svetovanje pri dejanjih, ki niso neposredno vezana na postopke pred sodišči oziroma na zakonsko določene postopke za izvensodno poravnavanje sporov pred pristojnimi organi, institucijami ali osebami,4 za kar pa v obravnavanem primeru nesporno ne gre. Tako po presoji sodišča tožnikovi prošnji za odobritev BPP po ZBPP v tem postopku, ki se nesporno nanaša na prošnjo za dodelitev BPP za prvi pravni nasvet, pravno svetovanje in pravno mnenje glede možnosti menjave centra za socialno delo, ni mogoče ugoditi.

_Glede ugovora krajevne pristojnosti organa za BPP_

16. Utemeljen pa ni niti tožnikov ugovor, da je o njegovi vlogi odločil nepristojni organ. Iz upravnega spisa zadeve sicer izhaja, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev BPP pri Okrožnem sodišču v Ljubljani, vendar pa je v sami prošnji navedel svoje stalno prebivališče na naslovu v kraju B., začasno pa na naslovu v kraju C. Iz upravnega spisa nadalje izhaja, da je organ za BPP Okrožnega sodišča v Ljubljani 29. 9. 2021 vpogledal v Centralni register prebivalstva, iz katerega izhaja tožnikovo stalno bivališče na naslovu v kraju B. in enak naslov za vročanje, zato je navedeno zadevo odstopil krajevno pristojnemu organu za BPP Okrožnega sodišča v Novi Gorici, ki je tudi izdal izpodbijano odločbo. Na naroku za glavno obravnavo 11. 1. 2022 je tožnikov pooblaščenec sicer navedel, da se je tožnik tekom postopka preselil na naslov v kraju C., ki spada pod prisojnost Okrožnega sodišča v Ljubljani, zaradi česar je prošnjo za BPP naslovil na Okrožno sodišče v Ljubljani, ki je po njegovem mnenju glede na stalno prebivališče tožnika pristojno za odločanje v tej zadevi.

17. Kot prej navedeno pa sodišče ugotavlja, da je iz izpisa Centralnega registra prebivalstva z 29. 9. 2021 razvidno, da je imel tožnik v času vložitve vloge za BPP prijavljeno stalno bivališče na naslovu v kraju B., ki sodi pod pristojnost Okrožnega sodišča v Novi Gorici. Da bi imel tožnik prijavljeno stalno bivališče v kraju C., iz listin, predloženih sodišču oziroma organu tekom postopka za dodelitev BPP ne izhaja, zato sodišče tej tožnikovi navedbi na naroku za glavno obravnavo ni moglo slediti in ugovor nepravilne krajevne pristojnosti zavrača. _Glede ugovora kršitve načela enakosti pred zakonom_

18. Tožnik ugovarja, da je v primerjavi z drugimi upravičenci do BPP diskriminiran, v zvezi s čimer se sklicuje na prakso Okrožnega sodišča v Ljubljani in sodišču predlaga vpogled v prvo stran odločbe Okrožnega sodišča v Ljubljani v zvezi z odločitvijo o prošnji Č. Č. za dodelitev BPP za pravno svetovanje v zvezi z njegovim pravnim položajem in povezanim onemogočanjem stikov z mld. otroci ter smiselnostjo vložitve morebitne kazenske ovadbe zoper povzročitelja v obsegu sestanka pri odvetniku do dveh ur, preučitve dokumentacije in zastave pisnega pravnega mnenja o pravnem položaju prosilca in o nadaljnjih možnostih uporabe pravnih sredstev (priloga A3). Sodišče s tem v zvezi ugotavlja, da se navedena zadeva, na katero se tožnik sklicuje, nanaša na prvi pravni nasvet v zvezi s kazensko zadevo, medtem ko se obravnavana zadeva nanaša na pravni nasvet v zvezi z upravnim postopkom menjave centra za socialno delo, zato po mnenju sodišča ne gre za primerljivi zadevi in se tožnik ne more uspešno sklicevati na navedeno odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani.

_Sklepno_

19. Po vsem povedanem je bilo treba tožbo v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrniti.

**K II. točki izreka**

20. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

1 Po tretji alineji drugega odstavka 13. člena ZUS-1 upravno sodišče odloča po sodniku posamezniku, če gre v zadevi za enostavno dejansko in pravno stanje. 2 Tretji odstavek 125. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. 3 Tako tudi: sodbe Upravnega sodišča I U 1423/2019 s 15. 1. 2020, III U 22/2021 s 16. 3. 2021, III U 221/2018 z 20. 9. 2018, I U 1632/2020 s 1. 2. 2021, II U 499/2019 z 20. 11. 2019. 4 Primerjaj: sodba Upravnega sodišča I U 577/2020 z 20. 8. 2020.