Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VDSS sodba Psp 567/2016

ECLI:SI:VDSS:2017:PSP.567.2016 Oddelek za socialne spore

delno plačilo za izgubljen dohodek
Višje delovno in socialno sodišče
16. februar 2017
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Za priznanje pravice do delnega plačila za izgubljeni dohodek morata biti izpolnjena dva pogoja: da eden od staršev ali druga oseba zapusti trg dela ali začne delati krajši delovni čas od polnega zaradi nege in varstva otroka in da gre za otroka, kot je opredeljen v 3. odstavku 79. člena ZSDP-1. Gre za otroke s težko ali funkcionalno težko motnjo v duševnem razvoju ali težko ali funkcionalno težko gibalno ovirane otroke ali otroke z določenimi boleznimi iz seznama hudih bolezni, in ki potrebujejo posebno nego in varstvo. Ker v predsodnem upravnem postopku ni bilo ugotovljeno, ali gre za stanje, kot je določeno v seznamu hudih bolezni, je sodišče prve stopnje utemeljeno odpravilo izpodbijani odločbi in ugotavljanje tega naložilo toženi stranki.

Zapustitev trga dela, še preden je sploh ugotovljeno, ali gre za otroka iz 3. odstavka 79. člena ZSDP-1, ima lahko hude posledice na socialni položaj osebe, ki uveljavlja pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek. V takem primeru je smiselno najprej izpeljati postopek glede ugotavljanja dejanskega stanja v zvezi z opredelitvijo otroka. V primeru, da je ta pogoj izpolnjen, pride do izpolnitve drugega pogoja, torej do zapustitve trga dela oziroma začetka dela s krajšim delovnim časom od polnega zaradi nege in varstva otroka iz 3. odstavka 79. člena ZSDP-1. Šele ko sta izpolnjena oba pogoja, gre upravičencu znesek delnega plačila za izgubljeni dohodek.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbi tožene stranke št. ... z dne 13. 8. 2014 in št. ... z dne 11. 6. 2014 ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno upravno odločanje. Toženi stranki je naložilo, da tožnici povrne stroške postopka v znesku 454,45 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da je ves čas postopka opozarjala na nesporno dejstvo, da tožnica, ki je 21. 5. 2014 podala vlogo za dodelitev pravice do delnega plačila za izgubljeni dohodek, nikoli ni zapustila trga dela. Tožnica je tudi sama v spis vložila potrdilo Zavoda RS za zaposlovanje z dne 22. 12. 2015, iz katerega izhaja, da je v evidenco brezposelnih vpisana od 29. 5. 2013. Sodišče prve stopnje je zaradi zmotne uporabe materialnega prava štelo, da je omenjeno podrejenega pomena in da bi organ prve stopnje moral najprej ugotoviti, ali gre pri hčerki tožnice za otroka po tretjem odstavku 79. člena Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (v nadaljevanju: ZSDP-1)(1) in bi tožnica šele nato zapustila trg dela zaradi nege in varstva otroka. Takšno stališče je napačno in brez pravne podlage, saj so določbe ZSDP-1 glede izpolnjevanja pogojev za dodelitev pravice povsem jasne in nedvoumne. Oseba, ki ni zapustila trga dela, ne izpolnjuje pogojev za dodelitev pravice. Sodišče svojega stališča niti ni obrazložilo in se v tem delu sodba ne more preizkusiti. Tako je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)(2). Ker tožnica ni zapustila trga dela zaradi nege in varstva otroka, tako tudi ne izpolnjuje enega od kumulativno določenih pogojev za priznanje pravice do delnega plačila za izgubljeni dohodek. Omenjeno izhaja tudi iz odločbe organa prve stopnje z dne 11. 6. 2014. Ker je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita je sodišče izpodbijane odločbe brez pravne podlage odpravilo. Glede zdravstvenega stanja tožničine hčere A.A. pa tožena stranka poudarja, da je nepravilno stališče sodišča prve stopnje, da je zdravniška komisija nepravilno odločala na podlagi starega Pravilnika in da ni upoštevala ZSDP-1. Po mnenju tožene stranke ni mogoč zaključek, da je tožničin otrok dolgotrajno hudo bolan otrok in sicer kronično bolan otrok, pri katerem je kljub zdravljenju pričakovati trajne posledice bolezni. Tožena stranka se strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da v predmetni zadevi pravno podlago za odločitev predstavlja ZSDP-1, ki je začel veljati 29. 4. 2014. Ker do dneva izdaje dokončne odločbe še ni bil izdelan seznam hudih bolezni, ki bi pomenil dodatno možnost za priznanje pravice do delnega plačila za izgubljeni dohodek, pa za odločitev v spornem obdobju veljajo enaki kriteriji kot pred sprejetjem ZSDP-1, torej težka motnja v duševnem razvoju ali težka gibalna oviranost. Obe zdravniški komisiji sta v predsodnem postopku ugotovili, da tožničina hči potrebuje posebno nego in varstvo na podlagi 6. člena Pravilnika in 3. točke seznama hudih bolezni (epilepsija, neodzivna na zdravljenje, vendar z nadaljnjim zaključkom, da otrok ni težko gibalno oviran niti nima težke umske manjrazvitosti). Komisija je tako zaključila, da ima otrok epilepsijo neodzivno na zdravljenje, torej je presojala, katere bolezni iz seznama ima otrok, vendar pa je bilo ugotovljeno, da ta bolezen ne pomeni težke gibalne oviranosti niti težke umske manjrazvitosti. Sodišče je pridobilo tudi dopolnilno mnenje zdravniške komisije z dne 28. 12. 2015, iz katerega pa izhaja, da pri tožničini hčerki sploh ne gre za epilepsijo neodzivno na zdravljenje. Predsednik komisije je na naroku tudi pojasnil, zakaj je prišlo naknadno do spremembe mnenja, kar je sodišče prve stopnje tudi povzelo v 10. točki obrazložitve izpodbijane sodbe. Enako ugotavlja tudi sodni izvedenec v mnenju z dne 5. 5. 2016. S tem povezano je nepravilno stališče sodišča prve stopnje, da gre pri tožničini hčerki za kronično bolnega otroka, pri katerem je kljub zdravljenju pričakovati trajne posledice bolezni in sicer v okviru avtizma. Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da tožničina hči nima epilepsije, neodzivne na zdravljenje, tudi ne drži, da je odločitev tožene stranke najmanj preuranjena. S tem je namreč odločitev tožene stranke, ki je pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek zavrnila, še toliko bolj pravilna. Sodišče je tako zagrešilo tudi absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in napačno ugotovilo dejansko stanje. Bistveno je namreč, da otrok nima epilepsije, neodzivne na zdravljenje. Za ugotovitev, da je tožničin otrok z določenimi (očitno ostalimi) boleznimi iz seznama hudih bolezni, pa sodišče ni imelo nikakršne podlage niti svoje odločitve v tej smeri ni obrazložilo. Tako je tudi v tem primeru podana kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožena stranka nadalje še poudarja, da je sodišče prve stopnje odpravilo neobstoječo odločbo z dne 11. 6. 2014. Omenjene odločbe namreč ni izdala tožena stranka, temveč organ prve stopnje, to pa je Center za socialno delo. Sodišče je zaradi tega zagrešilo bistveno kršitev določb postopka, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost sodne odločbe. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, niti postopkovnih določb, na katere v pritožbi opozarja tožena stranka.

5. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 13. 8. 2014, s katero je bila zavrnjena pritožba tožnice, vložena zoper prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 11. 6. 2014. Z omenjeno odločbo je prvostopenjski organ (CSD) zavrnil zahtevek tožnice za priznanje pravice do delnega plačila za izgubljeni dohodek.

6. V zadevi je sporno, ali so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji za priznanje pravice do delnega plačila za izgubljeni dohodek.

7. ZSDP-1 v prvem odstavku 83. člena določa, da je delno plačilo za izgubljeni dohodek osebni prejemek, ki ga prejme eden od staršev ali druga oseba, kadar zapusti trg dela ali začne delati krajši delovni čas od polnega zaradi nege in varstva otroka iz tretjega odstavka 79. člena tega zakona. Gre za otroke s težko ali funkcionalno težko motnjo v duševnem razvoju (otrok se lahko usposobi le za sodelovanje pri aktivnostih; potrebuje stalno nego, varstvo, pomoč in vodenje; je omejen v gibanju, prisotne so težke dodatne motnje, bolezni in obolenja; razumevanje in upoštevanje navodil je hudo omejeno; orientacijski rezultat na testu inteligentnosti je pod 20 IQ, mentalna starost do dveh let, ali težko ali funkcionalno težko gibalno ovirane otroke (otrok ima malo uporabnih gibov, samostojno gibanje ni možno; v celoti je odvisen od tuje pomoči; otrok je lahko težko moten v komunikaciji, sporazumeva se s pomočjo neverbalne komunikacije oziroma nadomestne komunikacije) ali ko gre za otroke z določenimi boleznimi iz seznama hudih bolezni, ki ga določi minister na predlog pediatrične klinike in ki potrebujejo posebno nego in varstvo. Tretji odstavek 79. člena ZSDP-1 tako odkazuje na podzakonski predpis. Nov Pravilnik o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo je bil na podlagi omenjene določbe objavljen v Uradnem listu RS št. 89/2014 in je stopil v veljavo 27. 12. 2014. V času odločanja tožene stranke pa je bil še vedno v veljavi Pravilnik o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo (v nadaljevanju: Pravilnik)(3) , ki prav tako vsebuje seznam težkih kroničnih bolezni in stanj.

8. Iz navedenih predpisov izhaja, da morata biti za priznanje pravice do delnega plačila za izgubljeni dohodek izpolnjena dva pogoja, in sicer, da eden od staršev ali druga oseba zapusti trg dela ali začne delati krajši delovni čas od polnega zaradi nege in varstva otroka ter nadalje, da gre za otroka, kot je opredeljen v tretjem odstavku 79. člena ZSDP-1. Sodišče prve stopnje je s tem v zvezi ugotavljalo dejansko stanje ter po izvedenem dokaznem postopku presodilo, da je bila odločitev tožene stranke zaradi nepravilne uporabe materialnega prava preuranjena. Odločbi tako drugostopenjskega kot prvostopenjskega organa je odpravilo in na podlagi 1. alineje prvega odstavka 82. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju: ZDSS-1)(4) toženi stranki naložilo, da v ponovnem upravnem odločanju odloči o pravici do delnega plačila za izgubljeni dohodek. Sodišče prve stopnje je ustrezno obrazložilo svojo odločitev, tako da se jo da preizkusiti. Sodba vsebuje bistvene razloge, na podlagi katerih je sodišče prve stopnje sprejelo svojo odločitev. Tako ni podana kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, kot to v pritožbi uveljavlja tožena stranka. Prav tako v sodbi tudi ni nasprotja glede odločilnih dejstev med tem, kar sodišče navaja v razlogih sodbe in listinami. Tako tudi ne gre za kršitev po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče tudi ni odpravilo neobstoječe odločbe. Odpravilo je namreč tako drugostopenjsko odločbo z dne 13. 8. 2014, ki jo je izdalo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, kot tudi prvostopenjsko odločbo z dne 11. 6. 2014, ki jo je izdal Center za socialno delo B.. V zvezi s presojo odločb pritožbeno sodišče opozarja na določbo 63. člena ZDSS-1, iz katere izhaja, da se v socialnem sporu presoja dokončen upravni akt. Ker je bilo z dokončnim upravnim aktom odločeno tudi o prvostopenjski odločbi (zoper katero je bila v predsodnem postopku vložena pritožba), to pomeni, da mora sodišče presoditi tudi omenjeni akt in s tem v zvezi sprejeti ustrezno odločitev. Gre namreč za spor polne iurisdikcije. Sodišče je pravilno skladno z določbami ZDSS-1 presojalo tako drugostopenjsko kot tudi prvostopenjsko odločbo in so torej s tem v zvezi pritožbene navedbe neutemeljene.

9. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da tožnica nesporno ni zapustila trga dela, pa pritožbeno sodišče poudarja, da je bil očitno tak dogovor pri prvostopenjskem organu, kar nenazadnje izhaja tudi iz vsebine pritožbe zoper prvostopenjsko odločbo. Tožnica naj bi se iz registra brezposelnih oseb izpisala takoj po prejetju pozitivnega odgovora zdravniške komisije. Skladno z določbo 7. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP)(5) je dolžnost organa, da pri postopanju in odločanju omogoči strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice. Zapustitev trga dela, še preden je sploh ugotovljeno, ali gre za otroka iz 3. odstavka 79. člena ZSDP-1, ima lahko hude posledice na socialni položaj osebe, ki uveljavlja pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek. V takem primeru je smiselno najprej izpeljati postopek glede ugotavljanja dejanskega stanja v zvezi z opredelitvijo otroka. V primeru, da je ta pogoj izpolnjen pride do izpolnitve drugega pogoja, torej do zapustitve trga dela oziroma začetka dela s krajšim delovnim časom od polnega zaradi nege in varstva otroka iz tretjega odstavka 79. člena ZSDP-1. Šele ko sta izpolnjena oba pogoja pa gre upravičencu znesek delnega plačila za izgubljeni dohodek in sicer upoštevaje 97. člen ZSDP-1, kjer je določeno, da se pravica do delnega plačila za izgubljeni dohodek uveljavlja 30 dni pred zapustitvijo trga dela oziroma najpozneje 30 dni po zapustitvi trga dela. Če se pravica ne uveljavlja v tem roku, pripada pravica do delnega plačila z dnem vložitve vloge.

10. Glede ugotavljanja, ali gre v primeru tožničine hčerke za otroka po tretjem odstavku 79. člena ZSDP-1, je sodišče prve stopnje razčiščevalo, ali je pri otroku podana epilepsija, ki je rezistentna (neodzivna) na zdravljenje. V postopku pa je bilo ugotovljeno, da so poleg epilepsije prisotne tudi zdravstvene težave zaradi avtizma. Ker tožena stranka v predsodnem postopku, zaradi zmotne uporabe materialnega prava (uporabila je določbe prej veljavnega Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, v nadaljevanju: ZSDP(6) , ki je veljal do 28. 4. 2014), ni presojala, ali gre v primeru navedenih zdravstvenih težav za stanje, kot je določeno v že omenjenem seznamu hudih bolezni, je sodišče prve stopnje utemeljeno odpravilo izpodbijani odločbi in ugotavljanje omenjenega naložilo toženi stranki.

11. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

(1) Ur. l. RS, št. 26/2014 s spremembami.

(2) Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.

(3) Ur. l. RS, št. 105/2002 s spremembami.

(4) Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004. (5) Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami.

(6) Ur. l. RS, št. 97/2001 s spremembami.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia