Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker sta se stranki v pogodbi o zaposlitvi dogovorili, da bo tožena stranka izplačevala tožniku skupaj z minimalno plačo tudi tolarsko protivrednost ... DEM in iz pogodbe o zaposlitvi ne izhaja, da bi bilo to plačilo odvisno od dejanskega tožnikovega igranja, mora tožena stranka tožniku izplačati vtoževano razliko v plači, saj je pogodbene zaveze treba izpolnjevati.
Revizija se zavrne.
Sodišče prve stopnje je ugodilo tožnikovemu zahtevku in toženi stranki naložilo, da tožniku na podlagi določb pogodbe o zaposlitvi z dne 23.8.2001, ki je bila sklenjena za čas od 1.9.2001 do 31.5.2002, izplača 12.033,00 EUR (2,883.591,40 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od posamično mesečno zapadlih zneskov do njihovega plačila.
Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo, razen, da je višino prisojenih zakonskih zamudnih obresti omejilo z višino mesečnih glavnic. Ugotovilo je, da je podlaga za plačilo vtoževanega zneska v določbah 5. člena pogodbe o zaposlitvi tožnika z dne 23.8.2001, po kateri se je tožena stranka zavezala skupaj z minimalno plačo tožniku mesečno izplačevati protivrednost takratnih 4.700,00 DEM.
Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da se glede dosojene glavnice tako izpodbijana sodba, kot sodba sodišča prve stopnje, ne dasta preizkusiti, saj je bil variabilni del nagrade namenjen izključno tistim igralcem, ki so aktivno prispevali k doseženim rezultatom. Tožnik pa pretežni del spornega obdobja ni igral in zaradi poškodbe ni bil vključen v ekipo, pripravljeno za tekme. Poleg tega navaja, da sodišče ni zavzelo izrecnega stališča glede teka zakonskih zamudnih obresti od 1.1.2002 dalje.
Revizija je bila na podlagi 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 73/07) vročena tožniku, ki nanjo ni odgovoril, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.
Revizija ni utemeljena.
Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).
Tako izpodbijana sodba, kot sodba sodišča prve stopnje, imata razloge o odločilnih dejstvih in se dasta preizkusiti, tako da smiselno očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana.
Sodišče je prepričljivo ugotovilo, da sta se stranki v 5. členu medsebojne pogodbe o zaposlitvi z dne 23.8.2001 glede plače izrecno dogovorili, da bo tožena stranka skupaj z minimalno plačo z obračunom in odvodom prispevkov mesečno izplačevala tožniku tudi takratno tolarsko protivrednost 4.700,00 DEM. Iz navedenih določb ne izhaja, da bi bilo to plačilo odvisno od dejanskega tožnikovega igranja. Ne glede na to tožena stranka zneskov iz 5. člena pogodbe ni v celoti izplačevala. Sta se pa stranki v 6. členu pogodbe o zaposlitvi dogovorili tudi za plačilo posebnih nagrad po pravilniku tožene stranke za posamezne prvenstvene in pokalne tekme, tako da je bil stimulativni del za dejanske igralne dosežke očitno dogovorjen v tem členu pogodbe.
Na gornje dejanske ugotovitve, do katerih je sodišče prišlo na podlagi izvedenih dokazov, je revizijsko sodišče vezano, saj zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni dovoljen revizijski razlog.
Upoštevaje gornje ugotovitve in dejstvo, da so bili predmet tožnikovega zahtevka neizplačani zneski iz 5. člena tožnikove pogodbe o zaposlitvi, je sodišče pravilno presodilo, da je tožnikov zahtevek glede vtoževane glavnice v celoti utemeljen, saj je pogodbene zaveze treba izpolnjevati (17. člen v času sklenitve pogodbe veljavnega Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR, Ur. l. SFRJ, št. 29/78).
Glede teka zakonskih zamudnih obresti izpodbijana sodba jasno določa, da obresti tečejo od zapadlosti posamičnih mesečnih zneskov pa vse do plačila, oziroma dokler ne dosežejo višine glavnice, če se to zgodi, preden je glavnica plačana. Glede na to, da do 1.1.2002 obresti od posamičnih delnih glavnic niso dosegle višino glavnic, večina le teh pa je tudi zapadla šele po navedenem datumu, ta datum ne vpliva na tek zakonskih zamudnih obresti.
Glede na povedano sodišče ugotavlja, da revizijski razlogi niso podani. Zato je na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.