Jedro

Policista dne 12. 8. 2016 nista uporabljala nobenih tehničnih naprav, celotno dogajanje, ki je kazalo na izvrševanje kaznivega dejanja, pa sta zaznala le z lastnim opazovanjem in vse to ustrezno dokumentirala - uradni zaznamek o zaznavi kaznivega dejanja z dne 12. 8. 2016. Vsled navedenega sodišče prve stopnje utemeljeno ni podvomilo v pravilnost delovanja obeh policistov in v zakonitost pridobljenih dokazov, pri čemer je za njuno delovanje zadostoval že sum, da bo izvršeno kaznivo dejanje, kar je nižja stopnja od utemeljenih razlogov za sum, da je določena oseba izvršila, izvršuje ali pripravlja oziroma organizira izvršitev katerega izmed kaznivih dejanj, za katera je mogoče odrediti tajno opazovanje kot prikriti ukrep, določen v 149.a členu ZKP.

Izrek

Pritožbe obdolženega D.J., njegovega zagovornika in zagovornice obdolženega U.K. se zavrnejo kot neutemeljene.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Murski Soboti je po predsednici senata na podlagi drugega odstavka 285.e člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) zavrnilo predloga za izločitev dokazov, ki sta ga podala zagovornik obdolženega D. J. in zagovornica obdolženega U. K. na predobravnavnem naroku dne 26. 10. 2017. 2. Proti sklepu so se pritožili: - obdolženi D.J. zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in s predlogom, da pritožbeno sodišče odloči, da se dokazi, pridobljeni dne 12. 8. 2016 in dne 21. 8. 2016 izločijo, ali pa sklep razveljavi in zadeva vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, ki naj pred sprejemom odločitve zasliši policiste kriminaliste in osebo A.K. o okoliščinah, ki so predmet presoje; - zagovornik obdolženega D.J. zaradi zmotne uporabe določb Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbi zagovornika ugodi in sklep razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopnemu sodišču in - zagovornica obdolženega U.K., prav tako zaradi zmotne uporabe določb ZKP in s predlogom, da pritožbeno sodišče sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3. Pritožbe niso utemeljene.

4. Skupno vsem trem pritožbam je zatrjevanje, da so bili dokazi, ki so bili pridobljeni z delovanjem policistov v predkazenskem postopku v dneh 12. 8. 2016 in 21. 8. 2016, pridobljeni nezakonito. Dne 12. 8. 2016 so policisti izvajali ukrep tajnega opazovanja, za kar niso imeli odredbe preiskovalnega sodnika ali državnega tožilca, dne 21. 8. 2016 pa sta policista postopala v nasprotju s petim odstavkom 52. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije (v nadaljevanju ZNPPol), ko sta pregledala osebni avto obdolženega D.J., čeprav niso bili podani pogoji za tak pregled, kot jih določa 52. člen ZNPPol. Iz neposredne zaznave ni obstajala verjetnost, da bi naj imel obdolženi J. pri sebi mamilo, njuna zahteva, da jima ga izroči, pa je bila podana še preden je obdolženec prišel do osebnega avtomobila. S tem je bil kršen peti odstavek 52. člena ZNPPol. Za delovanje policistov - kriminalistov v navedenih dneh tudi sicer ni bilo zakonite podlage. Temeljilo bi naj na informacijah vira A. (tudi glede tega obstaja sum), glede katerega iz sklepa sodišča prve stopnje ne izhaja, na kakšen način je prišel do informacij, niti kako jih je posredoval policistom ter kako so le ti preverjali subjektivno in objektivno zanesljivost vira, kar bi upoštevaje zakonske določbe in sodno prakso morali storiti (sodba VS RS II Ips 78/2008). Sodišče bi moralo zaslišati oba policista, ki bi dala odgovore na navedena vprašanja, prav tako pa bi bilo potrebno zaslišati anonimni vir A., ki bi povedal kako je do informacij prišel in kako jih je posredoval policistom. Sodišče prve stopnje tega ni storilo in je posledično prehitro sklepalo, da so ukrepi, ki jih je izvedla policija, bili izvedeni zakonito. Dejansko stanje glede navedenih okoliščin je zato nepopolno in nepravilno ugotovljeno, v posledici tega pa so bile določbe ZKP zmotno uporabljene.

5. Z navedenimi pritožbenimi izvajanji pritožniki ponavljajo navedbe obeh zagovornikov iz njunih predlogov za izločitev dokazov, ki sta jih podala na predobravnavnem naroku, sodišče prve stopnje pa je v obrazložitvi napadenega sklepa navedlo tehtne in prepričljive razloge, s katerimi je utemeljilo, zakaj njuna predloga nista utemeljena, v posledici česar ju je zavrnilo.

6. Ni prezreti, da sodišče prve stopnje v napadenem sklepu ugotavlja, da je v obravnavani kazenski zadevi predlog za izločitev dokazov podal že obdolženi J. dne 14. 4. 2017, ter da je o tem predlogu odločil preiskovalni sodnik s sklepom I Kps 8230/2017-426 z dne 19. 6. 2017 in predlog kot neutemeljen zavrnil. Pravilnost njegove odločitve je potrdilo višje sodišče s sklepom V Kp 8230/2017 z dne 3. 10. 2017, s katerim je zavrnilo pritožbi obdolženca in njegovega zagovornika kot neutemeljeni.

7. Že v prvem predlogu je obdolženi J. kot razlog za izločitev dokazov navajal, da naj bi policista dne 12. 8. 2016 izvajala tajno opazovanje brez ustrezne odredbe, in pri tem prišla do dokazov, ki so posledično temu nezakoniti. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi napadenega sklepa ugotavlja, da zagovornika v predlogih za izločitev dokazov z dne 26. 10. 2017 navedene trditve ponavljata z enako argumentacijo, kot jo je navajal obdolženi in zatrjujeta, da je pri postopanju policistov šlo za izvajanje ukrepa iz 149.a člena ZKP, ne da bi bil ta ukrep odrejen z odredbo.

8. Sodišče prve stopnje navedeno pravilno zavrača in ugotavlja, da so policisti dne 12. 8. 2016 delovali s klasičnimi metodami policije ter pri tem zaznali, da je A.K. tega dne od V.J. kupil 0,58 g heroina in mu navedeno prepovedano drogo tudi odvzeli. Na podlagi predhodnih informacij, pridobljenih od vira A., od katerega so že dne 15. 6. 2016 dobili informacije, da se zakonca J. kontinuirano in dalj časa ukvarjata z izvrševanjem kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami in sicer najmanj eno leto s preprodajo heroina in konoplje, pri čemer bi naj te aktivnosti potekale na njunem domu v B., z odjemalci pa se za nakup drog dogovarjata po telefonu in preko socialnega omrežja Facebook, pri čemer prodajata heroin po 50,00 EUR za g in konopljo po 10,00 EUR za g, nabavljata pa jo na območju Celja ali Ljubljane (uradni zaznamek z dne 15. 6. 2016), so pri rednem delu in pri kontroli v neposredni bližini stanovanjske hiše X, kritičnega dne zaznali okoliščine, ki so nakazovale na sum storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, v posledici česar so ukrepali v skladu s svojimi pooblastili in je to privedlo do zasega nezakonite droge A.K. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi napadenega sklepa (točka 9) pojasnilo, da ni šlo za postopanje po tretjem odstavku 149.a člena ZKP, saj ravnanje policistov ni imelo značilnosti takega postopanja, pri katerem se zahteva neprekinjenost ali večkratno ponavljanje ukrepa tajnega opazovanja, uporaba tehničnih naprav in osredotočenost, kar vse mora biti podano kumulativno, da lahko govorimo o izvajanju posebnega preiskovalnega ukrepa iz 149.a člena ZKP. Šlo je za klasične metode policijskega dela, med katere spadajo tudi opazovanje določenih objektov, občasne zasede in druge klasične metode policijskega dela, pri katerih se ne uporabljajo tehnična sredstva, kot jih opredeljuje ZNPPol v 6. členu. Policista dne 12. 8. 2016 nista uporabljala nobenih tehničnih naprav, celotno dogajanje, ki je kazalo na izvrševanje kaznivega dejanja, pa sta zaznala le z lastnim opazovanjem in vse to ustrezno dokumentirala - uradni zaznamek o zaznavi kaznivega dejanja z dne 12. 8. 2016. Vsled navedenega sodišče prve stopnje utemeljeno ni podvomilo v pravilnost delovanja obeh policistov in v zakonitost pridobljenih dokazov, pri čemer je za njuno delovanje zadostoval že sum, da bo izvršeno kaznivo dejanje, kar je nižja stopnja od utemeljenih razlogov za sum, da je določena oseba izvršila, izvršuje ali pripravlja oziroma organizira izvršitev katerega izmed kaznivih dejanj, za katera je mogoče odrediti tajno opazovanje kot prikriti ukrep, določen v 149.a členu ZKP.

9. Sodišče prve stopnje je v napadenem sklepu pravilno zavrnilo tudi trditve obeh zagovornikov, da v kazenskem spisu naj ne bi bilo podatka, kakšno informacijo je podal vir s psevdonimom A. in na podlagi katerih okoliščin so policisti ugotavljali, da je informator zanesljiv ter njegove informacije resnične, niti naj ne bi bile navedene okoliščine, ki kažejo, kako je informator prišel do posredovanih podatkov. Obrazložilo je, da je v obravnavani zadevi prišlo do aktivnosti organov pregona na podlagi prejetih dveh anonimnih prijav in informacij vira s psevdonimom A. (torej ne samo tega vira), kot to izhaja iz uradnega zaznamka z dne 21. 8. 2016, ter da so policisti od navedenega vira v preteklosti že pridobili informacije, ki so se izkazale za pravilne in resnične, pri čemer je v uradnem zaznamku obrazloženo, zakaj so verjeli informacijam navedenega vira in kako ter od kod so viru podatki znani. V obrazložitev napadenega sklepa je povzelo vsebino uradnega zaznamka (točka 11, tretji odstavek), na osnovi te vsebine pa pravilno zaključilo, da so policisti naredili vse potrebno, da so preverili subjektivno in objektivno zanesljivost vira. Pri tem ni prezrlo tudi tega, da so z zbiranjem obvestil policisti prišli že pred dnem 12. 8. 2016, kar izhaja iz uradnega zanamka dne 15. 6. 2016, z zbiranjem pa zatem še nadaljevali, kot to izhaja iz uradnih zaznamkov z dne 21. 8. 2016, 22. 8. 2016 in 28. 9. 2016. Tako so pridobili več informacij, ki so nakazovale na kontinuirano in dalj časa trajajoče izvrševanje kaznivega dejanja prometa s prepovedanimi drogami s strani D. in V.J. 10. Postopanje policistov dne 21. 8. 2016, ki ga problematizirajo pritožbe, je po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje pomenilo zgolj nadaljevanje zbiranja obvestil in podatkov v okviru njihovega rednega dela, pri čemer so od vira A. prejeli informacijo, da se bo obdolženi D.J. napotil na neznano lokacijo zaradi nakupa prepovedane droge heroin in so zato tega dne postavili policijsko zasedo na počivališču Lormanje ter tam opravili postopek, ki je privedel do odvzema prepovedane droge obdolžencu v skladu z 52. členom ZNPPol (pregled osebe). Sodišče prve stopnje ni imelo razloga, da bi podvomilo v to, da se je obdolženi v času izvedbe postopka policistov nahajal ob odprtih vratih svojega osebnega avtomobila, ter da sta policista - kriminalista neposredno zaznala predmete, ki so se nahajali v notranjosti vozila na predpražniku oziroma ob menjalni ročici, torej v odprtem delu vozila in jima je obdolženi te predmete sam izročil ter da torej ni prišlo do pregleda skritih delov vozila. Da je bilo postopanje policistov kritičnega dne zakonito, je presodilo višje sodišče že s sklepom V Kp 8230/2017 z dne 3. 10. 2017, pa se zato pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju sklicuje na ustrezne razloge navedenega sklepa. Pritožniki namreč ne navajajo ničesar novega, kar bi zahtevalo dodatno obrazložitev. Sicer pa je tudi sodišče prve stopnje v napadenem sklepu (točka 12) navedlo pravilne, tehtne in obširne razloge, s katerimi je zavrnilo navedbe zagovornikov, da so policisti dne 21. 8. 2016 nezakonito, brez odredbe opravili preiskavo oziroma pregled osebnega avtomobila obdolženega D.J. Zato se pritožbeno sodišče, ki z razlogi prvostopnega sklepa v celoti soglaša, v izogib ponavljanju nanje tudi sklicuje. Pritožbe pravilnosti prvostopnih razlogov namreč ne morejo z ničemer omajati, ponavljajo pa vse tisto, kar je bilo s strani sodišča prve stopnje pravilno ocenjeno kot neutemeljeno.

11. Prav gotovo bodo v nadaljevanju kazenskega postopka pred sodiščem prve stopnje izvedeni dokazi, ki jih predlagajo pritožniki, s tem pa bo zadoščeno tudi njihovim pritožbenim predlogom po zaslišanju policistov, ki so opravili postopke v dneh 12. 8. 2016 in 21. 8. 2016 ter po zaslišanju D.K. Sodišče prve stopnje je ob odločanju o predlogih za izločitev dokazov, podanih na predobravnavnem naroku, razpolagalo z dovolj podatki, da je lahko o predlogih odločilo brez izvedbe dokazov in pri tem sprejelo pravilno odločitev, zato pritožbenim izvajanjem, ki temu nasprotujejo, ni mogoče pritrditi.

12. Po obrazloženem je pritožbeno sodišče pritožbe obdolženega D.J., njegovega zagovornika in zagovornice obdolženega U.K. zavrnilo kot neutemeljene (tretji odstavek 402. člen ZKP).