Jedro

Po določbi 1. točke drugega odstavka 298.a člena ZFPPIPP, ki olajšuje položaj hipotekarnih upnikov, mora ločitveno pravico na podlagi hipoteke in terjatev, zavarovano z njo, upravitelj vključiti v osnovni seznam prijavljenih terjatev, čeprav je upnik ni prijavil s posebno procesno vlogo. Tako terjatev kot ločitveno pravico mora upravitelj tudi preizkusiti. Zakon s tem načinom vzpostavlja fikcijo prijave ločitvene pravice in terjatve v stečajnem postopku, s čemer je olajšan položaj hipotekarnih upnikov (le-ti tako ne morejo priti v zamudo s prijavo).

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Pritožnik sam nosi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim prvim sklepom o prodaji (PD 48) odločilo o prodaji premoženja stečajne dolžnice tako, kot je to razvidno iz izreka izpodbijanega sklepa.

2. Zoper navedeni sklep se je upnik pravočasno pritožil, in sicer zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter nepravilne uporabe materialnega prava. Predlagal je razveljavitev izpodbijanega sklepa ter priglasil stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožnik odločitev sodišča prve stopnje uvodoma graja z navedbami, da R. d.d., katero je sodišče prve stopnje o predlogu upravitelja edino obveščalo v skladu z določbo drugega odstavka 345. člena ZFPPIPP, ločitvene pravice v tem postopku sploh ni prijavila. Pritožnik zato zaključuje, da je upravitelj njeno ločitveno pravico v osnovni seznam preizkušenih terjatev vnesel samovoljno, poleg tega pa ni jasno, zakaj sam ni bil pozvan, da v zvezi s prodajo poda mnenje.

5. Po določbi 1. točke drugega odstavka 298.a člena ZFPPIPP, ki olajšuje položaj hipotekarnih upnikov, mora ločitveno pravico na podlagi hipoteke in terjatev, zavarovano z njo, upravitelj vključiti v osnovni seznam prijavljenih terjatev, čeprav je upnik ni prijavil s posebno procesno vlogo. Tako terjatev kot ločitveno pravico mora upravitelj tudi preizkusiti. Zakon s tem načinom vzpostavlja fikcijo prijave ločitvene pravice in terjatve v stečajnem postopku, s čemer je olajšan položaj hipotekarnih upnikov (le-ti tako ne morejo priti v zamudo s prijavo). Pritožbena navedba o samovoljnem vnosu ločitvene pravice upnika R. d.d. torej ni utemeljena.

6. Pač pa pritožba utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje o predlogu upravitelja za prvo prodajo premoženja stečajne dolžnice obvestilo zgolj R. d.d., čeprav ni edina, ki je prijavila ločitveno pravico. V skladu z določbo 1. točke drugega odstavka 345. člena ZFPPIPP mora sodišče v primeru, če kupnina po plačilu stroškov v zvezi s prodajo premoženja, ki je predmet ločitvene pravice iz prvega odstavka 345. člena ZFPPIPP, ne zadošča za celotno plačilo terjatve, zavarovane s to ločitveno pravico, za sklep o prodaji poleg mnenja upniškega odbora po prvem odstavku 331. člena ZFPPIPP ali soglasja po tretjem odstavku 332. člena ZFPPIPP, dobiti tudi mnenje ali soglasje ločitvenega upnika. Če je premoženje predmet več ločitvenih pravic iz prvega odstavka 345. člena ZFPPIPP, se zgoraj navedena določba drugega odstavka 345. člena ZFPPIPP uporablja za mnenje ali soglasje ločitvenega upnika, katerega ločitvena pravica je bila pridobljena prva, in ločitvenega upnika, katerega ločitvena pravica ima drugi ali poznejši vrstni red, če je skupni znesek terjatev, zavarovanih z ločitvenimi pravicami predhodnega vrstnega reda, manjši od vrednosti premoženja, ki se prodaja, ocenjene po likvidacijski vrednosti (sedmi odstavek 345. člena ZFPPIPP).

7. Iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, zakaj je sodišče prve stopnje o prodaji obveščalo le R. d.d. Ker višje sodišče ne more odgovoriti na pritožbene očitke, je s tem je podana absolutno bistvena kršitev določb ZPP po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in s tem razveljavitveni razlog iz prvega odstavka 354. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP in 121. členom ZFPPIPP. Višje sodišče je moralo zato pritožbi ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek, v katerem bo potrebno opisano pomanjkljivost odpraviti.

8. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 129. člena ZFPPIPP, po katerem mora vsak upnik sam pokrivati svoje stroške udeležbe v postopku zaradi insolventnosti.