Jedro

Ena odločitev enega senata višjega sodišča (oziroma treh sodnikov) sama po sebi ne vzbuja dvoma v objektivno nepristranskost celega višjega sodišča oziroma vseh sodnikov, ki bodo (lahko) odločali o dedičevi pritožbi.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Višje sodišče v Ljubljani je Vrhovnemu sodišču predložilo v odločanje predlog dediča za delegacijo pristojnosti po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD).

2. Dedič se je pritožil proti sklepu Okrajnega sodišča v Domžalah z dne 15. 3. 2020, s katerim je to zavrglo njegov predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa o dedovanju D 110/2000 z dne 28. 12. 2016. 3. Sočasno s pritožbo proti sklepu Okrajnega sodišča v Domžalah je dedič podal tudi predlog za prenos pristojnosti z Višjega sodišča v Ljubljani na drugi stvarno pristojno sodišče. Navaja, da ne razume, kaj je pri izdaji raznih sklepom narobe s prvostopenjskim in Višjim sodiščem v Ljubljani, da mu v tem dednem in drugih postopkih že dvajset let ne priznavata nobene človekove pravice ter mu jih kratita celo z neupoštevanjem njegove socialne in duševne stiske. Po nezakonitem odvzemu poslovne sposobnosti, je Višje sodišče v Ljubljani z „nepoznavanjem“ ali nezakonitim upoštevanjem določb o dokončnosti in izvršljivosti upravnih odločb, nezakonite sodne odločitve vročalo nezakonitemu skrbniku društvu ŠENT in raznim CSD, ki svoje delo opravlja nestrokovno in celo škodljivo za varovanca. Glede na navedeno je nesporno, da je bil predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti očitno nezakonitega sklepa D 110/2000 z dne 28. 12. 2016 s strani Višjega sodišča v Ljubljani krivično, pristransko in protizakonito zavržen. S takim avtoritativnim in protizakonitim odločanjem sodišči z zlorabo moči kratita dediču ustavne pravice, zato predlaga, da Vrhovno sodišče RS določi drugo stvarno pristojno sodišče za odločanje o pritožbi.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

6. „Drugi tehtni razlogi“ so po ustaljeni sodni praksi predvsem okoliščine, ki vzbujajo dvom v nepristranskost sodišča. To okoliščino dedič sicer zatrjuje, a je vsebinsko ne utemelji, saj izpostavlja le en predhodni postopek Višjega sodišča v Ljubljani, čeprav trdi, da je bilo (pritožbenih) postopkov, kjer naj bi mu bile kršene ustavne in konvencijske pravice, več. Ena odločitev enega senata višjega sodišča (oziroma treh sodnikov) sama po sebi ne vzbuja dvoma v objektivno nepristranskost celega višjega sodišča oziroma vseh sodnikov, ki bodo (lahko) odločali o dedičevi pritožbi. Ker je tako, je Vrhovno sodišče predlog za delegacijo pristojnosti zavrnilo.

7. Senat je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).