Jedro

Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep utemeljilo na drugem odstavku 395. člena ZFPPIPP, ki določa, da če se v postopku osebnega stečaja prodaja stanovanje ali družinska stanovanjska hiša, v kateri stanuje dolžnik kot lastnik, sodišče s sklepom o prodaji naloži dolžniku, da v treh mesecih po prejemu sklepa izprazni stanovanje ali stanovanjsko hišo in jo izroči upravitelju. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bila predmetna nepremičnina na podlagi sklepa o prodaji z dne 13. 11. 2018 prodana kupcu, ki je istočasno tudi upnik – Banka, d. d., ki je tudi predlagal izdajo sklepa o izpraznitvi nepremičnine. Vendar je bil v navedeni zadevi že dne 30. 9. 2019 izdan sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, ki je postal pravnomočen dne 8. 1. 2020, Banka, d. d., pa je tudi po podatkih zemljiške knjige že imetnik lastninske pravice do celote (1/1). Glede na navedeno pritožbeno sodišče pritrjuje upravitelju, da predmetne nepremičnine niso več del stečajne mase. Za izdajo izpodbijanega sklepa zato ni več podlage v ZFPPIPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP naložilo dolžniku, da v treh mesecih po prejemu tega sklepa izprazni nepremičnine parc. št. 00/1 in parc. št. 00/2, obe k. o. ..., ki v naravi predstavljajo stanovanjsko stavbo št. ... in zemljišče na naslovu ..., in jih izroči upravitelju (1. točka izreka). Odločitev iz 1. točke izreka je po pravnomočnosti tega sklepa izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev stanovanja proti dolžniku in drugim osebam, ki uporabljajo stanovanje skupaj z dolžnikom, ali ki jim je dolžnik drugače omogočil tako uporabo (2. točka izreka). Izvršilna dejanja iz 221. člena ZIZ na podlagi pravnomočnega sklepa iz 4. točke izreka namesto izvršitelja opravi upravitelj (3. točka izreka).

2. Dolžnik se zoper sklep pravočasno pritožuje in navaja, da so bile kršene njegove ustavne pravice. Predlaga, da sodišče druge stopnje sklep razveljavi in mu omogoči, da ohrani dostojanstvo in dom svoje družine.

3. Upravitelj v odgovoru na pritožbo predlaga razveljavitev sklepa. Navaja, da dožnik ni več (so)lastnik nepremičnine. Upravitelj je dne 27. 10. 2020 posredoval končno poročilo. Zato predlaga, da sodišče odloči o predlogih v končnem poročilu, zaključi stečajni postopek in s tem omogoči upniku ter istočasno lastniku, da izpraznitev lastne nepremičnine uveljavi v drugem postopku.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep utemeljilo na drugem odstavku 395. člena ZFPPIPP, ki določa, da če se v postopku osebnega stečaja prodaja stanovanje ali družinska stanovanjska hiša, v kateri stanuje dolžnik kot lastnik, sodišče s sklepom o prodaji naloži dolžniku, da v treh mesecih po prejemu sklepa izprazni stanovanje ali stanovanjsko hišo in jo izroči upravitelju. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bila predmetna nepremičnina na podlagi sklepa o prodaji z dne 13. 11. 2018 prodana kupcu, ki je istočasno tudi upnik – Banka, d. d., ki je tudi predlagal izdajo sklepa o izpraznitvi nepremičnine. Vendar je bil v navedeni zadevi že dne 30. 9. 2019 izdan sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, ki je postal pravnomočen dne 8. 1. 2020, Banka, d. d., pa je tudi po podatkih zemljiške knjige že imetnik lastninske pravice do celote (1/1). Glede na navedeno pritožbeno sodišče pritrjuje upravitelju, da predmetne nepremičnine niso več del stečajne mase. Za izdajo izpodbijanega sklepa zato ni več podlage v ZFPPIPP.

6. Upravitelj opozarja, da je bil kupec z zasedenostjo nepremičnine seznanjen in je z izročitvijo zasedene nepremičnine soglašal. Nepremičnine pred prodajo niso bile v izključni lastnini, pač pa v solastnini dolžnika, in sicer do 1/2. Sodna praksa je zavzela stališče, da se določba drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP v taki situaciji ne uporablja, zato izdaja sklepa o izpraznitvi nepremičnine tudi v času prodaje ni bila mogoča.1 Le za premoženje, na katerem ima stečajni dolžnik lastninsko pravico in tako spada v stečajno maso v celoti, veljajo posebna pravila o prodaji premoženja iz 395. člena ZFPIPP. Dokler solastna stvar ni razdeljena, ni mogoče naložiti dolžniku, da izprazni celotno stanovanjsko hišo. Pri tem ni pomembno, da se je solastniški delež dolžnikovega zakonca prodal v izvršilnem postopku istemu kupcu. Upravitelj v teh okoliščinah ne more opraviti izvršilnih dejanj deložacije. Čim pa je kupec postal lastnik celotne nepremičnine, nepremičnina ni več del stečajne mase in s tem deložacija ne sodi več v postopek osebnega stečaja. Lastnik nepremičnine lahko izpraznitev zahteva v posebnem (izvršilnem) postopku.

7. Glede na navedeno je bilo treba pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

1 Prim. VSL sklepi Cst 228/2020, Cst 619/2017, Cst 75/2015, Cst 98/2014 in drugi.