Jedro

Glede na določilo 5. alineje prvega odstavka 55. člena ZTuj-2, po katerem mora upravni organ ugotoviti, ali tujčevo prebivanje v RS utegne pomeniti nevarnost za javni red in varnost ali mednarodne odnose RS ali obstaja sum, da bo njegovo prebivanje v državi povezano z izvajanjem terorističnih ali drugih nasilnih dejanj, nezakonitimi obveščevalnimi dejavnostmi, proizvodnjo ali prometom z drogami ali izvrševanjem drugih kaznivih dejanj, tožena stranka navaja, da mora v tej zvezi upoštevati tudi podatke, ki sta jih v okviru svojih zakonskih pristojnosti pridobili tako Policija, kot SOVA.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Upravna enota Ljubljana (v nadaljevanju Upravna enota, sedaj tožena stranka) zavrnila tožnikovo zahtevo z dne 5. 1. 2021 za podaljšanje enotnega dovoljenja za prebivanje in delo tujca (1. točka izreka) ter odločila, da se tožniku prepove ponovni vstop v Republiko Slovenijo za obdobje 5 let po pravnomočnosti te odločbe (2. točka izreka) in da posebni stroški v zvezi s to odločbo niso nastali (3. točka izreka).

2. Sprejeto odločitev utemeljuje na podlagi določil 33. člena, 37. člena, 54. člena, 1. alineje 1. odstavka 55. člena in 3. odstavka 60. člena Zakona o tujcih, 146. in 144. člena v povezavi z 8. in 9. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), 2. in 6. člena Zakona o slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (ZSOVA) ter 3., 4. in 13. člena Zakona o tajnih podatkih (ZTP), ki jih tudi povzame v svoji obrazložitvi.

3. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka med drugim navaja, da po vpogledu pisnega predloga Uprave kriminalistične policije (v nadaljevanju: UKP ali tudi Policija), št. 2312-87/2020/9 z dne 8. 1. 2021, za zavrnitev podaljšanja zaprošenega dovoljenja tožniku, ugotavlja, da je pri pregledu javno dostopnih spletnih vsebin Facebook profila "..." Policija ugotovila, da so tam objavljene s terorizmom povezane spletne vsebine, ki poveličujejo in propagirajo teroristične organizacije ter opravičujejo uporabo nasilja za dosego političnih, verskih in ideoloških ciljev, s čimer je tožnik širši javnosti omogočal seznanjanje s spornimi vsebinami in posledično radikaliziranje. Iz uradnega zaznamka UKP z dne 26. 5. 2020 o objavah na omenjenem Facebook profilu pa izhaja, da je med več zaznanimi spornimi vsebinami objavljenih tudi več video vsebin, ki jih v nadaljevanju obrazložitve podrobneje opiše in povzame v osmih alinejah, skupaj s tožnikovim komentarjem z dne 18. 11. 2019: "A ni za zaklat enga po engausi te cionisti".

4. Glede na določilo 5. alineje 1. odstavka 55. člena Zakona o tujcih, po katerem mora upravni organ ugotoviti, ali tujčevo prebivanje v RS utegne pomeniti nevarnost za javni red in varnost ali mednarodne odnose RS ali obstaja sum, da bo njegovo prebivanje v državi povezano z izvajanjem terorističnih ali drugih nasilnih dejanj, nezakonitimi obveščevalnimi dejavnostmi, proizvodnjo ali prometom z drogami ali izvrševanjem drugih kaznivih dejanj, tožena stranka navaja, da mora v tej zvezi upoštevati tudi podatke, ki sta jih v okviru svojih zakonskih pristojnosti pridobili tako Policija, kot SOVA. Tožena stranka je tako ob upoštevanju 5. alineje 1. odstavka 55. člena Zakona o tujcih v zvezi z 2. in 6. členom ZSOVA dodatno vpogledala tudi dokument SOVA z dne 6. 1. 2021 z oznako stopnje tajnosti "zaupno" o nekaterih tožnikovih konkretnih ravnanjih in dejanjih ogrožanja varnosti države, ki vzbujajo sum, da utegne tožnik pomeniti nevarnost za javni red in varnost RS, oziroma, da utegne njegovo prebivanje v državi biti povezano z izvajanjem terorističnih ali drugih nasilnih dejanj. Glede na pisni predlog Policije, ugotovitve drugih državnih organov in svoje ugotovitve je tožena stranka v skladu s 146. členom ZUP tožnika pisno seznanila z ugotovitvami v postopku in mu dala možnost, da se v določenem roku izjavi o vseh relevantnih dejstvih in okoliščinah.

5. V nadaljevanju obrazložitve povzame navedbe tožnika iz njegovega pisnega odgovora na njene ugotovitve v postopku, ki poudarja, da je njegova vera islam, a to še ne pomeni, da ima kakršnekoli nasilne ali celo teroristične težnje. Potrdil je, da občasno na svojem Facebook (v nadaljevanju: FB) profilu objavlja z islamom povezane vsebine, a le iz svojih osebnih verskih prepričanj, ne pa zaradi politike ali terorizma, vendar pa ni nikdar delil objav terorističnih skupin ali radikaliziranih oseb. Dodatno je pojasnil, da je po prejemu pisne seznanitve pregledal svoj FB profil in po nasvetu svojega brata in dekleta izbrisal določene izjave. Kolikor njegova pisna izjava ne bi prepričala tožene stranke, je tožnik predlagal, da bi se osebno sam ali skupaj z bratom ali dekletom zglasil pri toženi stranki. Predložil je tudi več izpisov s svojega FB profila, za katere meni, da odražajo njegove osebne občutke glede posameznih svetovnih dogodkov.

6. Nadalje na podlagi vpogleda podatkov Registra stalnega prebivalstva (v nadaljevanju: CRP) in uradnih evidenc GURS glede stanovanja, kjer ima tožnik prijavljeno začasno prebivališče, tožena stranka ugotavlja, da gre za dvosobno stanovanje št. ... na naslovu B., z neto uporabno površino v izmeri ... m2, v katerem je na dan 18. 2. 2021 prijavljenih v skupnem gospodinjstvu 12 oseb. Ker po njeni oceni v tako velikem stanovanju dejansko ne more prebivati toliko oseb, tožena stranka domneva, da gre le za prijavljeni naslov prebivališča in da tožnik na tem naslovu dejansko ne prebiva, kar sledi tudi iz ugotovitev Policije.

7. Dodatno pojasnjuje, da ker je skladno s 146. členom ZUP tožnika pisno seznanila z ugotovitvami v postopku, hkrati pa mu je dala možnost izjaviti se o vseh relevantnih dejstvih in okoliščinah, tožena stranka ni sledila dokaznemu predlogu po zaslišanju tožnika in predlaganih dveh prič. Glede na polno dokazno vrednost in verodostojnost dokumenta Policije, št. 2312-87/2020/9 z dne 8. 1. 2021, kot tudi podatkov SOVA, četudi s slednjim ni seznanila tožnika, za kar tudi ni podlage v določilih ZUP in jih zato tudi ni uporabila v obrazložitvi, so glede na ugotovitve Policije podani razlogi za zavrnitev zaprošenega podaljšanja enotnega dovoljenja za prebivanje in delo tujca, saj tožena stranka ne sprejema ponujenih posnetkov tožnikovega FB profila kot zadosten dokaz, ki bi izpodbil navedene informacije ter ovrgel sum, da bi njegovo prebivanje v RS predstavljalo nevarnost za javni red in varnost RS, oziroma, da bo povezano z izvajanjem terorističnih ali drugih nasilnih dejanj v smislu 5. alineje 1. odstavka 55. člena Zakona o tujcih. Poleg tega ocenjuje, da gre za sorazmeren ukrep glede na ugotovljeno nevarnost za javni red in varnost RS, ki bi jo pomenilo tožnikovo prebivanje v RS, pri čemer je upoštevala tudi navedbe samega tožnika v njegovem pisnem odgovoru glede enoletne ljubezenske zveze z dekletom in da v RS živi njegov brat z družino, vendar je razen tega upoštevala tudi zgolj ekonomski namen njegovega prebivanja v RS, o čemer sklepa iz dejstva, da je sam zaprosil za podaljšanje enotnega dovoljenja za prebivanje in delo tujca.

8. Tožnik vlaga tožbo, ker meni, da je izpodbijana odločba nepravilna in nezakonita. Tožbi prilaga tudi listine (tožbene priloge A1 - A3).

Toženi stranki očita, da ni pojasnila razlogov za izdajo zavrnilne odločbe, pač pa se le sklicuje na predlog Policije z dne 8. 1. 2021, ki povzema poročilo SOVA o ugotovitvah pregleda tožnikovega domnevnega FB profila, ki širši javnosti omogoča seznanitev s tam objavljenimi video in pisnimi vsebinami s poveličevanjem in propagiranjem terorizma za doseganje političnih, verskih in ideoloških ciljev z uporabo nasilja ter posledično radikalizacijo.

Toženi stranki v zvezi z njenimi ugotovitvami glede stanovanja na naslovu Bz neto uporabno površino ... m2 in številom tam prijavljenih 12 oseb, tožnik očita, da je slednji podatek posledica neurejenih evidenc in da niti ni možno ugotoviti točno kje oziroma v katerem stanovanju so te osebe prijavljene.

Ker tega dejstva tožena stranka ni ugotovila z ogledom in zaslišanjem strank oziroma prijavljenih oseb, tožnik očita, da gre za ugotovitev, ki ni sprejeta na podlagi predpisanega postopka in dejanskega stanja.

Tožnik meni, da je očitno iz neznanih razlogov na navedenem naslovu prijavljeno večje število oseb, vendar so po mnenju tožnika dejstva drugačna, češ da gre za stanovanje v bloku z 20 stanovanji, ki so bila šele nedavno vpisana v zemljiško knjigo, pri čemer izpostavlja dejstvo, da v konkretnem stanovanju živi tožnik ter tožnikov brat, skupaj z ženo in mld. hčerko.

V zvezi z navedbo, da je bil tožnik seznanjen z ugotovitvami v postopku in da mu je bila dana možnost izjaviti se o dejstvih in okoliščinah z dopisom, tožnik očita, da gre za absolutno bistveno kršitev pravil postopka oziroma kršitev temeljnega načela zaslišanja stranke, saj meni, da je tožena stranka nezakonito zavrnila predlagano zaslišanje tožnika, njegovega brata in dekleta kot predlaganih prič.

Glede tajnega dokumenta SOVA tožnik očita, da z njim ni seznanila tožnika oziroma ga seznanila s konkretnimi očitki, niti jih ni pojasnila v izpodbijani odločbi, pač pa se na navedeni dokument zgolj sklicuje.

Kar pa zadeva delovanje SOVA tožnik meni, da je zakonito zgolj delovanje SOVA v tujini in ne v RS, češ da SOVA v RS nima nobenih pristojnosti. Razen tega SOVA ni ugotovila nobenih nezakonitih dejavnosti tožnika v tujini, niti ni tožnik kršil Zakona o tujcih.

V zvezi z FB profilom tožnik navaja, da ni nesporno dokazano, da je FB profil sploh tožnikov, češ da v izpodbijani odločbi ni obrazloženo, na kakšen način in na podlagi česa je tožnik nosilec FB profila.

Četudi je Albanec in po rodu iz Makedonije, tožnik ne zna albanskega jezika, v katerem naj bi prenašal sporne vsebine.

V dokazne namene predlaga svoje zaslišanje in zaslišanje svojega brata C.C. ter predstavnika SOVA kot prič, opravo poizvedb pri upravniku D. d.o.o., ter vpogled listin, in sicer v izpodbijano odločbo in v predlog Policije z dne 8. 1. 2021. Tožnik predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje toženi stranki ter ji naloži plačilo tožnikovih stroškov postopka.

9. Tožena stranka je po pozivu sodišča v skladu z določili 38. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) predložila predmetni upravni spis in vložila odgovor na tožbo, v katerem izrecno vztraja pri izdani zavrnilni odločbi na podlagi 5. alineje 1. odstavka 55. člena Zakona o tujcih ter še pojasnjuje, da je sprejeto odločitev utemeljila na ugotovljenih dejstvih in okoliščinah, ki jih je tožena stranka ugotovila sama in tudi na podlagi pridobljenih podatkov pristojnih državnih organov, ki zagotavljajo nacionalno varnost države in njene ustavne ureditve. Glede stanovanja na naslovu B. zavrača očitek, da ni bilo možno točno ugotoviti, v katerem stanovanju so prijavljene posamezne osebe, saj je iz podatkov Registra stalnega prebivalstva jasno razvidno, da je na navedenem naslovu 20 stanovanjskih enot, kar omogoča točno ugotovitev, v kateri stanovanjski enoti konkretno je posameznik prijavljen, zato tožbeni očitek o neurejenih evidencah zavrača kot neutemeljen. Poudarja, da se tožnik po prejemu seznanitve z ugotovitvami v postopku ni opredelil glede števila prijavljenih oseb, niti ni podal pobude za uvedbo postopka ugotavljanja dejanskega prebivališča oseb na navedenem naslovu, kar niti ni razlog za zavrnitev zaprošenega dovoljenja. Tožena stranka zavrača tudi očitek glede absolutne bistvene kršitve pravil postopka, saj je bila tožniku dana možnost pisne izjasnitve glede ugotovitev v postopku, ki jo je tožnik tudi izkoristil in je tedaj tudi potrdil, da je navedeni FB profil tožnikov ter še navedel, da je po prejemu pisne seznanitve podrobno pregledal svoje objave iz zadnjih dveh let in se po posvetu z bratom in dekletom odločil, da določne objave izbriše. Zato tožena stranka zavrača kot nesprejemljive tožbene trditve, da tožnik ne govori in ne razume albanskega jezika. Sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

10. Tožnik v nadaljnji pripravljalni vlogi z dne 11. 5. 2021 vztraja pri tožbenih navedbah in predlogih, ki jih še dodatno obrazlaga.

11. Tožba ni utemeljena.

12. Sodišče je na glavni obravnavi dne 27. 9. 2021 vpogledalo in prebralo tožbene priloge A2 in A3 ter vse listine predloženega upravnega spisu s popisom zadeve. Sodišče uvodoma pojasnjuje, da v predmetnem upravnem spisu ni vsebovan noben dokument, ki bi vseboval tajne podatke z oznako tajnosti, ampak se v upravnem spisu v skladu s popisom zadeve nahajajo naslednje zaporedno popisane listine: 1. vloga tožnika z dne 5. 1. 2021 (s prilogami), 2. dopis Policije z dne 8. 1. 2021 (s prilogami), 3. dopolnitev vloge z dne 15. 1. 2021 (s prilogami), 4. uradni zaznamek z dne 29. 1. 2021, 5. seznanitev s ugotovitvami postopka z dne 29. 1. 2021, 6. izjava tožnika v zvezi s seznanitvijo z dne 11. 2. 2021 (s kopijami posnetkov 17 x), 7. izpodbijana odločba z dne 19. 2. 2021. 13. Ker sodišče po vpogledu upravnega spisa tako ugotavlja, da v njem ni vsebovana prav nobena listina oziroma dokument SOVA, zavrača kot neutemeljen tožbeni očitek o absolutni bistveni kršitvi pravil postopka zaradi neseznanitve tožnika s tajnim dokumentom SOVA.

14. Prav tako se kot neutemeljen izkaže tudi tožbeni očitek o domnevno nezakonitem delovanju SOVA, ki ga le pavšalno zatrjuje (oziroma navrže) tožnik, ne da bi ga sploh kakorkoli konkretiziral; kolikor pa ga utemeljuje na stališču, da SOVA nima nobenih pristojnosti v RS, za to razlogovanje nima nobene pravne podlage v veljavnem pravnem redu RS oziroma je to pravno povsem zmotno (2. alineja 1. odstavka 2. člena ZSOVA).

15. Kot neutemeljen sodišče zavrača tudi tožbeni očitek o domnevno pomanjkljivi in nepopolni obrazložitvi izpodbijane odločbe zaradi umanjkanja razlogov za sprejeto odločitev, saj je izpodbijana odločba, kot je predhodno povzeta v obrazložitvi te sodbe pod tč. 1 do 7, izčrpno utemeljena skladno s podatki v listinah upravnega spisa in so razlogi tožene stranke za sprejeto odločitev povsem zadostni ter logično prepričljivo obrazloženi glede na ugotovljeno dejansko stanje, ki ga tožnik konkretno niti ne izpodbija, pač pa že v svoji izjasnitvi sam izrecno potrjuje, da je navedeni FB profil njegov in da je naknadno sam izbrisal več prej tam objavljenih vsebin. Sodišče zato lahko sledi utemeljitvi izpodbijane odločbe (2. odstavek 72. člena ZUS) in zato ne ponavlja razlogov, ki jih je za sprejeto odločitev pravilno navedla že tožena stranka v svoji obrazložitvi.

16. Ker je glede na vse navedeno izpodbijana odločba pravilna in zakonita, je sodišče tožbo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.

17. Odločitev o stroških temelji na določilu 4. odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.