Jedro

Tožnica je bila pri toženki utemeljeno v disciplinskem postopku spoznana za odgovorno storitve hujše kršitve vojaške discipline po 12. točki četrtega odstavka 57. člena ZObr v povezavi s sumom storitve kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1, ker je v času od julija do 2. 8. 2019 kontinuirano, z namenom, da bi sebi pridobila protipravno premoženjsko korist, spravila z lažnim prikazovanjem dejanskega stanja in prikrivanjem dejanskih okoliščin toženko v zmoto s tem, da si je dala obračunavati potne stroške, do katerih ni bila upravičena, saj se je v tem obdobju na delo v vojašnico dejansko vozila z naslova B. in ne z naslova C., ki ga je kot naslov navedla v izjavi za povrnitev stroškov za prevoz z dne 8. 10. 2012.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odločbi Republike Slovenije, Ministrstva za obrambo, in sicer odločba v disciplinski zadevi – Slovenska vojska, Poveljstvo sil, ... logistični polk – št. ... z dne 10. 7. 2020 in odločba Disciplinske komisije št. ... z dne 19. 8. 2020 kot nezakoniti razveljavita (točka I izreka) in odločilo, da stranki sami krijeta vsaka svoje stroške postopka (točka II izreka).

2. Zoper sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP pritožuje tožnica in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter s sodbo odloči o zadevi, podredno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje in v obeh primerih odloči o povrnitvi stroškov tožnice. Nerazumno in neutemeljeno je stališče sodišča prve stopnje, da disciplinskemu organu vsebine in razlogov za utemeljenost zdravniškega opravičila za nezmožnost udeležbe na disciplinski obravnavi ni bilo potrebno preverjati. To bi disciplinski organ moral storiti. S tem je kršil postopek in tožnici odvzel pravico do sodelovanja v disciplinskem postopku, zato sodba je nezakonita. Prav tako ni bilo pravilno postopanje toženke, ki je priče disciplinske komisije vabila po telefonu v času trajanja disciplinske obravnave, njihovo zaslišanje pa pred tem ni bilo predvideno. Kljub določbi 121. točke Pravil službe v Slovenski vojski kaže tako ravnanje na neurejenost postopanja in vodenja disciplinske obravnave, ki je ne bi smeli opravičiti za nazaj in ji ponuditi sodnega varstva. Priglaša pritožbene stroške.

3. Toženka je v odgovoru na pritožbo prerekala pritožbene navedbe kot neutemeljene in predlagala, da jo pritožbeno sodišče zavrne.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v navedeni določbi, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni bistveno kršilo določb postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, na te kršitve pa se pritožba le pavšalno sklicuje. Pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje, odločitev pa je tudi materialnopravno pravilna. Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje in skladno z določbo prvega odstavka 360. člena ZPP presoja pritožbene navedbe, ki so za odločitev o pritožbi bistvene.

6. Iz pravilnih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bila tožnica utemeljeno pri toženki v disciplinskem postopku spoznana za odgovorno storitve hujše kršitve vojaške discipline po 12. točki četrtega odstavka 57. člena Zakona o obrambi (ZObr; Ur. l. RS, št. 103/04 – UPB1 in 95/2015) v povezavi s sumom storitve kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena Kazenskega zakonika (KZ-1, Ur. l. RS, št. 50/12 in nadalj.), ker je v času od julija do 2. 8. 2019 kontinuirano, z namenom, da bi sebi pridobila protipravno premoženjsko korist, spravila z lažnim prikazovanjem dejanskega stanja in prikrivanjem dejanskih okoliščin toženko v zmoto s tem, da si je dala obračunavati potne stroške, do katerih ni bila upravičena, saj se je v tem obdobju na delo v vojašnico A. dejansko vozila z naslova B. in ne z naslova C., ki ga je kot naslov navedla v izjavi za povrnitev stroškov za prevoz z dne 8. 10. 2012. Izrečen ji je bil disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja, ki je pogojno odložen za obdobje šestih mesecev.

7. Sodišče prve stopnje je v točkah 10, 11 in 12 obrazložitve izpodbijane sodbe pravilno odgovorilo na očitke tožnice o postopkovnih kršitvah disciplinskega postopka, ki jih ponavlja tudi v pritožbi. Tožnica je bila s sklepom o uvedbi disciplinskega postopka pravilno seznanjena, na disciplinsko obravnavo dne 7. 7. 2020 ob 9. uri je bila pravilno vabljena. Poučena je bila o pravici do zagovora in tudi, da se lahko zagovarja pisno. Bila je seznanjena tudi s kontakti, na katere mora javiti svojo opravičeno odsotnost. Tožnica svoje odsotnosti ni pravočasno javila, obvestilo pooblaščene odvetniške družbe, da je tožnica od 3. 7. 2020 na bolniški odsotnosti, pa ni ustrezno zdravniško potrdilo o zdravstveni nezmožnosti udeležbe na disciplinski obravnavi. Sama bolniška odsotnost še ne pomeni, da se tožnica disciplinske obravnave ne more udeležiti. Tožnica je imela možnost podati pisni zagovor, na obravnavi pa bi jo lahko zastopala tudi pooblaščena odvetniška družba. Zaradi tega so pritožbene navedbe, da je bila tožnici odvzeta pravica do sodelovanja v disciplinskem postopku, neutemeljene.

8. Toženka je v disciplinskem postopku postopala skladno s četrtim odstavkom 121. točke Pravil službe v Slovenski vojski (Ur. l. RS, št. 84/2009), ki določa, da se priče na disciplinsko obravnavo vabijo pisno, neposredno ali preko telekomunikacijskih sredstev, o čemer je dolžan disciplinski organ narediti uradni zaznamek, ki se šteje kot dokaz o vročitvi. Tako je pravilna tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da je telefonsko vabljenje obeh prič D. D. in E. E. na zaslišanje med disciplinsko obravnavo pravilno in tega ne spremeni tudi dejstvo, da jima je bilo vabilo na zaslišanje vročeno po obravnavi, saj je dovolj že uradni zaznamek. Obe priči sta bili predlagani že v sklepu o uvedbi disciplinskega postopka. Iz tega razloga so neutemeljene pritožbene navedbe o neurejenosti postopanja in vodenja disciplinskega postopka ter vabljenju prič, katerih zaslišanje ni bilo vnaprej predvideno.

9. Ker je pritožbeno sodišče ugotovilo, da niso podani pritožbeni razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija in tudi ne tisti, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. in 154. člena ZPP. Tožnica sama krije svoje pritožbene stroške, ker s pritožbo ni uspela.