Jedro

Po 362. členu ZPP mora sodišče prve stopnje opraviti vsa pravdna dejanja in obravnavati vsa sporna vprašanja, na katera je opozorilo sodišče druge stopnje v svojem sklepu. Zato bi moralo po zaslišanju tožnika glede fizičnih obremenitev, povezanih z njegovim delom zahtevati dopolnilno mnenje zdravstvene komisije oziroma izvesti predlagano zaslišanje predsednika komisije, ki bi pojasnil, ali je bil tožnik v spornem času zmožen za razmeroma naporno delo. Ker je tega kljub opozorilu sodišča druge stopnje ni storilo, je kršilo 362. čl. ZPP, v posledici pa je bilo dejansko stanje še vedno nepopolno ugovljeno.

Iz določb 1. in 2. odstavka 81. člena ZDSS-1 izhaja, da je v socialnem sporu primarno načelo meritornega sojenja. Po 1. alinei

1. odstavka 82. člena ZDSS-1 sodišče v primeru ugoditve tožbenemu zahtevku izpodbijani upravni akt odpravi in naloži toženi stranki izdajo novega upravnega akta le, če dejansko stanje ni bilo pravilno ali popolno ugotovljeno, ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem pa bilo dolgotrajno ali povezano z nesorazmernimi težavami, kar mora izhajati iz ugotovljenih dejstev ter predloženih dokazov. Če sodišče sklepa, da bo ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem dolgotrajno ali povezano z nesorazmernimi težavami, ne utemelji, je podana bistvena kršitev postopka po 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo dokončno odločbo tožene stranke št. 26000-2003-24118 z dne 9.8.2004 ter ji naložilo, da ob upoštevanju ugotovljenega dejanskega stanja o delovnih obremenitvah tožnika ter po pridobitvih dodatnih strokovnih mnenj in ponovni oceni razpoložljive medicinske dokumentacije izda nov upravni akt v roku 30-ih dnih od pravnomočnosti sodbe sodišča prve stopnje. Naložilo ji je, da tožniku povrne 59.400,00 SIT stroškov postopka, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva pravnomočnosti sodbe sodišča prve stopnje do plačila, v 8-ih dneh.

Zoper sodbo se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila tožena stranka ter predlagala njeno spremembo z zavrnitvijo tožbenega zahtevka, podrejeno pa razveljavitev in vrnitev zadeve v novo sojenje. Navaja, da zbrana medicinska dokumentacija v predsodnem postopku zadošča za zavrnitev tožbenega zahtevka. Prvostopna sodba ni izvršljiva, ker se toženi stranki nalaga pridobitev novih strokovnih mnenj, pri čemer je zaradi poteka časa nemogoče ugotoviti tožnikovo zdravstveno stanje v spornem obdobju. Delovne obremenitve, kot jih je navedel tožnik so po splošno znanih dejstvih, nemogoče. Ker v sodbi niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, je prvostopno sodišče bistveno kršilo določbe pravdnega postopka. Stroškovnega izreka ni obrazložilo, kar tudi pomeni kršitev po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.

Pritožba je utemeljena.

To sodišče je v razveljavitvenem sklepu, izdanem na pritožbo tožnika, dne 18.5.2005 ugotovilo, da je sodišče prve stopnje nepopolno ugotovilo dejansko stanje, o odločilnih dejstvih glede tožnikove zmožnosti za delo v obdobju od 17.7.2004 do 6.8.2004 sodba sodišča prve stopnje ni imela razlogov in je ni bilo mogoče preizkusiti. Za izvedbo nujnih dokazov je sodišče druge stopnje zadevo vrnilo v novo sojenje prvostopnemu sodišču. V razveljavitvenem sklepu je v skladu z določbo 360. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 - 36/2004 - ZPP) navedlo, v čem je bistvena kršitev določb pravdnega postopka in v čem so pomanjkljivosti pri ugotovitvi dejanskega stanja, kar je vplivalo na zakonitost razveljavljene sodbe. V skladu z opozorili sodišča druge stopnje, bi prvostopno sodišče moralo, poleg ugotovitve narave tožnikovega dela, kar je bilo v bistvenih sestavinah razjasnjeno z zaslišanjem tožnika, tudi z izvedbo dokazov, ki jih je predlagala tožena stranka, dopolnilnim mnenjem zdravstvene komisije in zaslišanjem vsaj predsednika zdravstvene komisije A. M., po potrebi pa tudi z drugimi dokazi, izvedenimi na podlagi 61. in 62. čl. Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004 - ZDSS-1) ugotoviti, upoštevajoč njegovo izpoved na naroku 15.9.2005 o naporih pri delu, tožnikovo zmožnost za delo v spornem obdobju in s tem tudi odpraviti nasprotja med nepodpisanim mnenjem zdravnika A. F. z dne 9.6.2004 ter odločbama imenovanega zdravnika in zdravniške komisije.

Po 362. členu ZPP mora sodišče prve stopnje opraviti vsa pravdna dejanja in obravnavati vsa sporna vprašanja, na katera je opozorilo sodišče druge stopnje v svojem sklepu. Z zaslišanjem tožnika, v zvezi s katerim pooblaščenec tožene stranke, navzoč na naroku, ni imel nobenih pripomb ali dodatnih dokaznih predlogov, se je dovolj natančno prepričalo o fizičnih obremenitvah, povezanih s tožnikovim delom. Obremenitve je potrebno šteti za resnične, saj o naravi dela ni bilo nobene drugačne navedbe ali nasprotnega dokaza. Pač pa sodišče prve stopnje ni izvedlo ostalih dokazov, s katerimi bi se ugotovilo pravilno dejansko stanje. Glede na izpoved tožnika bi moralo zahtevati dopolnilno mnenje zdravstvene komisije oziroma izvesti predlagano zaslišanje predsednika komisije A. M., od katerega je pričakovati, da bo z vso strokovno odgovornostjo pojasnil, ali je bil tožnik, pri katerem je bila z ultrazvočnimi preiskavami dne 30.1.2004 ugotovljena subtotalna ruptura tetive dolge glave bicepsa in popolna ruptura rotatorne manšete na mestu tetive supraspinatusa, nato pa operativno 19.10.2004 odstranjena razdražena subakromialna burza ter delno mobiliziran rupturirani del rotatorne manšete v predelu supra in infraspinatusa, vendar ne v zadostnem obsegu, da bi se celotni defekt lahko pokril, v spornem obdobju zmožen ročnega nastavljanja bal papirja, težkih do 350 kg na stroju pri izdelovanju serviet, oziroma 6 do 7-kratnega dviganja 28 do 30 kg težkih rol folije do višine 1,60 m. V primeru nadaljnjih nejasnosti naj sodišče, upoštevajoč dopustnost izvajanja dokazov po uradni dolžnosti, zasliši prim. A. F. oziroma še bolj primerno operaterja dr. I.P., ki je 19.10.2004 pri tožniku izvedel artroskopsko akromoplastiko.

Sodišče druge stopnje po 30. členu ZDSS-1 ne sme razveljaviti izpodbijane sodbe in zadeve vrniti v nov postopek zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ali bistvene kršitve določb postopka, če je nepravilnost mogoče popraviti z dopolnjeno ali ponovljeno izvedbo dokazov oziroma drugih procesnih dejanj na obravnavi pred sodiščem druge stopnje. V obravnavanem primeru sodišče prve stopnje ni ravnalo v skladu z obveznostjo iz 1. odstavka 362. člena ZPP in ni opravilo vseh pravdnih dejanj, na katera je opozorilo sodišče druge stopnje v svojem sklepu. Torej ne gre le za dopolnitev ali ponovitev izvedenih dokazov, ker jih sodišče prve stopnje dejansko ni izvedlo.

Odločitve, da je tožena stranka dolžna ponoviti postopek in izdati nov upravni akt v roku 30-ih dni od pravnomočnosti sodbe, po dodatnih ugotovitvah ter pribavi novih strokovnih mnenj in po ponovni oceni razpoložljive zdravstvene dokumentacije, sodišče prve stopnje ni obrazložilo. Iz določb 1. in 2. odstavka 81. člena ZDSS-1 izhaja, da je v socialnem sporu primarno načelo meritornega, ne pa kasatornega sojenja, torej odločanje o pravici, zahtevani s tožbenim zahtevkom ter s tem v zvezi presoja zakonitosti odločb tožene stranke, ker za socialni spor velja načelo polne jurisdikcije. Zahtevek, da sodišče meritorno odloči, je tožnik postavil v pripravljalni vlogi, vloženi 30.11.2004. Po

1. alinei 1. odstavka 82. člena ZDSS-1 sodišče v primeru ugoditve tožbenemu zahtevku izpodbijani upravni akt odpravi in naloži toženi stranki izdajo novega upravnega akta le, če dejansko stanje ni bilo pravilno ali popolno ugotovljeno, ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem pa bilo dolgotrajno ali povezano z nesorazmernimi težavami. Sodišče prve stopnje pa z ničemer ni utemeljilo in to tudi ne izhaja iz doslej ugotovljenih dejastev ter predloženih dokazov, da bi bilo ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem dolgotrajno ali povezano z nesorazmernimi težavami. Celotna dopolnitev dokaznega postopka zahteva le pridobitev dodatnega mnenja oziroma v primeru nadaljnjih nejasnosti neposrednega zaslišanja medicinskih strokovnjakov, ki so bili udeleženi v postopku zdravljenja tožnika. Dopolnitev dokaznega postopka za sodišče prve stopnje v navedenem obsegu, po prepričanju sodišča druge stopnje, ne pomeni dolgotrajnega ali nesorazmerno težavnega postopanja, izpodbijana sodba za takšno ugotovitev nima razlogov.

Ker sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, za pravilno ugotovitev dejanskega stanja pa bo treba izvesti predlagane dokaze, je sodišče druge stopnje na podlagi 1. odst. 354. čl. in

355. čl. ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje prvostopnemu sodišču, da bo izvedlo postopek v skladu z že podanimi navodili. V ponovljenem postopku bo na podlagi mnenj medicinskih strokovnjakov, ki ne bodo dopuščala dvoma, presodilo o materialnopravnem zahtevku, da je bil tožnik v času od 17.7.2004 do 6.8.2004 začasno popolnoma nezmožen za delo, o vzroku nezmožnosti ter o zakonitosti obeh spornih toženčevih odločb.