Jedro

Pred pravdo po toženki (in njej v korist) pridobljeno mnenje izvedenca gradbene stroke, ki mu je tožnica izrecno nasprotovala, je treba obravnavati zgolj kot del trditvene podlage toženke in ne kot dokaz, ki bi lahko konkuriral izvedenskemu mnenju, pridobljenemu med pravdnim postopkom.

Opustitev izvedbe dokaza je lahko procesna kršitev relativnega značaja iz 1. odstavka 339. člena ZPP, zato bi jo morala toženka v skladu z določbo 1. odstavka 286.b člena ZPP uveljavljati takoj, ko je bilo to mogoče, torej že na samem naroku, na katerem je sodišče prve stopnje tak dokazni predlog zavrnilo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Kranju 0193 Ig 346/2007 z dne 31. 5. 2007 ostane v veljavi (1. točka izreka), pri čemer je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti stroške postopka v znesku 2.313,32 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 16. dne od dneva vročitve sodbe sodišča prve stopnje dalje do plačila (2. točka izreka).

2. Zoper izpodbijano sodbo je iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena ZPP vložila pritožbo toženka in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V predmetni zadevi je tožnica po naročilu toženke izdelala zastekljen aluminijast nadstrešek, toženka pa ji je za opravljeno delo delno plačala z avansi, pri čemer preostanek plačila, ki ga tožnica vtožuje v tem sporu, zavrača z navajanjem, da so bila dela tožnice opravljena nestrokovno in v nasprotju z gradbeni standardi kot tudi da izvedeni stekleni napušč ne služi namenu, za katerega je bil projektiran, saj prihaja do zamakanja in toženki nastaja škoda.

6. Sodišče prve stopnje je za namen ugotovitve kvalitete in pravilnosti izvedenega dela s strani tožnice angažiralo sodnega izvedenca gradbene stroke, ki je tekom postopka opravil več ogledov in pripravil več vmesnih poročil, na koncu pa izdelal obširno izvedensko mnenje. Izvedenec je ugotovil, da nadstrešek sicer res ni bil izdelan v skladu s pravili stroke, vendar je tožnica pomanjkljivosti, to je premajhen naklon nadstreška, tekom postopka na svoje stroške odpravila in tako svoje delo uspešno sanirala. Prav tako pa je izvedenec ugotovil, da nastala škoda, to so madeži na fasadi, ki se jih ne da očistiti, niso posledica pomanjkljivosti nadstreška, kar pomeni, da tožnica za očitano škodo ne odgovarja. Toženka v pritožbi sicer utemeljeno navaja, da izvedenec ni pojasnil točnega vzroka za nastalo škodo na fasadi, vendar pa je za konkretni postopek relevantno zgolj to, da vzroka za nastalo škodo ni mogoče pripisati slabo opravljenemu delu tožnice.

7. Pritožbena navedba, da tudi po popravilu detajla vpetja v osnovni zid stekleni napušč ne služi svojemu namenu, je pavšalna in nima podpore v izdelanem izvedenskem mnenju, ki je natančno in jasno ter ga pritožbeno sodišče - tako kot sodišče prve stopnje - v celoti sprejema. Pri tem pritožbeno sodišče še dodaja, da toženka izdelanemu izvedenskemu mnenju v postopku ni oporekala in kljub pozivu sodišča prve stopnje nanj ni podala nikakršnih pripomb.

8. Nepravilno je tudi pritožbeno stališče, da sta bili v obravnavani zadevi podani dve nasprotujoči si izvedenski mnenji, kar bi moralo sodišče prve stopnje razrešiti s postavitvijo tretjega izvedenca. Pred pravdo po toženki (in njej v korist) pridobljeno mnenje izvedenca gradbene stroke, ki mu je tožnica izrecno nasprotovala, je namreč treba obravnavati zgolj kot del trditvene podlage toženke in ne kot dokaz, ki bi lahko konkuriral izvedenskemu mnenju, pridobljenemu med pravdnim postopkom. Sodišče prve stopnje se zato ni bilo dolžno posebej opredeliti do različnih ugotovitev sodnega izvedenca gradbene stroke G. J. v predpravdnem izvedenskem mnenju in v postopku izdelanem izvedenskem mnenju s strani sodnega izvedenca za gradbeno stroko M. R., pri čemer pritožbeno sodišče še poudarja, da je bil izvedenec G. J. posebej angažiran v postopku izdelave izvedenskega mnenja M. R. in se je z njegovimi ugotovitvami in potekom ugotavljanja pomanjkljivosti izdelanega nadstreška strinjal. Tudi izvedenec M. R. je namreč ugotovil, da izdelani nadstrešek sprva ni bil povsem pravilno izdelan, vendar pa je zaključil, da je z naknadno sanacijo, to je izdelavo obrobe, tožnica svoje delo pravilno in kvalitetno opravila in ji ni več mogoče očitati, da dela ni opravila v skladu z dogovorom in pravili stroke.

9. Ne glede na zgoraj navedeno pa je pritožbena graja bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki naj bi jo sodišče prve stopnje zagrešilo s tem, ko ni sledilo dokaznemu predlogu toženke po postavitvi novega izvedenca gradbene stroke, neutemeljena tudi iz sledečega razloga. Dokazni predlog toženke po postavitvi novega izvedenca je sodišče prve stopnje zavrnilo na zadnji glavni obravnavi, čemur toženka ni pravočasno oporekala v smislu 286.b člena ZPP. Opustitev izvedbe dokaza je lahko procesna kršitev relativnega značaja iz 1. odstavka 339. člena ZPP, zato bi jo morala toženka v skladu z določbo 1. odstavka 286.b člena ZPP uveljavljati takoj, ko je bilo to mogoče, torej že na samem naroku, na katerem je sodišče prve stopnje tak dokazni predlog zavrnilo. Uveljavljanje te procesne kršitve šele v pritožbi je tako prepozno in zatorej neupoštevno.

10. Ker pritožbeni razlogi niso podani in tudi ne razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).