Jedro

Razlike v točkovanju so v primeru, ko vlogo ločeno ocenjuje več ocenjevalcev, sicer razumljive, vendar pa je treba pri takšnem načinu vrednotenja razloge za oceno še posebej natančno in prepričljivo utemeljiti. Ker so pri določenih merilih podrobnejši razlogi za oceno drugega ocenjevalca izostali, ni jasno, ali je ta pri ocenjevanju celovito in natančno proučil vlogo in podal njeno objektivno oceno.

Narava odločanja je v postokih dodeljevanja v pretežni meri strokovno-tehnična, zaradi česar je za preizkus popolnosti vlog in za njihovo oceno po posameznih vnaprej določenih razpisnih merilih ter za razvrstitev vlog glede na prejeto oceno, zadolžena posebna strokovna komisija, katere člani so strokovno usposobljeni za obravnavano tehnično področje, kar jim omogoča, da vloge ocenijo objektivno in nepristransko.

Imena in priimki ocenjevalcev ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov, saj iz ustaljene sodne prakse sodišča in informacijskega pooblaščenca izhaja, da kadar državni ali drugi javni organ sklene pogodbo z zunanjim izvajalcem, nanj prenese izvrševanje svoje javne funkcije.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Sklep Javne agencije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije, št. 303-1-77/2020/4 z dne 25. 5. 2021 se odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 EUR z DDV v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. V 1. točki izreka izpodbijanega sklepa je Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije – SPIRIT Slovenija, javna agencija (v nadaljevanju: Agencija) zavrnila vlogo tožnika na Javnem razpisu razvojno-raziskovalni projekti za odpravo posledic COVID-19 (v nadaljevanju: Javni razpis), v 2. točki izreka pa je ugotovila, da v postopku posebni stroški niso nastali.

2. V obrazložitvi je pojasnila, da je tožnik na Javnem razpisu oddal vlogo za Sklop 1. Do 1. 12. 2020 je bilo pravočasno oddanih 119 vlog. Vloge, za katere je bilo ugotovljeno, da izpolnjujejo pogoje, je ocenila komisija ob sodelovanju imenovanih zunanjih strokovnjakov, vpisanih v bazo ocenjevalcev SPIRIT, ki so v postopku ocenjevanja podali oceno na podlagi meril za Sklop 1. Komisija je za vsak sklop določila dva ocenjevalca, ki sta za vsako vlogo samostojno izdelala oceno na osnovi razpisnih meril, končna ocena pa se je izračunala kot povprečje ocen obeh ocenjevalcev. V primerih, ki so bili določeni v Javnem razpisu, se je v postopek ocenjevanja pritegnilo še tretjega ocenjevalca.

3. Posamezna vloga je lahko prejela največ 100 točk. Prag, nad katerim je bila vloga razvrščena na prednostno listo odobrenih projektov, je znašal 60 točk. Kot pojasnjuje Agencija, je tožnikova vloga prejela skupaj povprečno 78,5 točk (prvi ocenjevalec ji je dodelil 87 točk, drugi ocenjevalec pa 70 točk), podrobnejša obrazložitev točkovanja pa je razvidna iz priloženih prepisov ocenjevalnih obrazcev, ki sta priložena izpodbijanemu sklepu.

4. V nadaljevanju obrazložitve je navedena skupna okvirna višina sredstev, ki so bila na voljo za izvedbo Javnega razpisa za posamezni sklop (Sklop 1 in Sklop 2) ter za vsako od programskih območij obeh kohezijskih regij (Vzhodna in Zahodna Slovenija).

5. Ker se je po zaključenem ocenjevanju ugotovilo, da sredstva, ki so bila na voljo, ne zadostujejo za sofinanciranje vseh vlog Sklopa 1, ki so presegle prag, so bila sredstva med vlagatelje razdeljena glede na število točk, ki so jih ti dosegli, od najvišje do najnižje ocenjenega projekta, do porabe razpoložljivih sredstev. Zadnja vloga iz kohezijske regije Vzhodna Slovenija, ki je še prejela sredstva, je po merilih dosegla skupaj povprečno oceno 82 točk. Vlagatelji iz te kohezijske regije, katerih vloge so dosegle nižje število točk - med njimi je tudi tožnik - se niso uvrstili med prejemnike sredstev.

6. Tožnik v tožbi nasprotuje zavrnitvi njegove vloge in meni, da bi glede na prejeto povprečno število točk Agencija morala v postopek ocenjevanja pritegniti še tretjega ocenjevalca.

7. Oporeka številu točk, ki jih je njegovi vlogi dodelil drugi ocenjevalec. Meni, da bi mu moral ta po kriteriju Kakovost projekta – opredelitev tehnološkega okolja namesto 10 točk dodeliti 20 točk, saj je tehnološko okolje v vlogi ustrezno (in ne zgolj delno ustrezno) opredeljeno. Nasprotuje utemeljitvi ocene po tem kriteriju, v okviru katere je ocenjevalec navedel, da bi bila pričakovana serija izdelkov in ne zgolj en produkt in pojasnjuje, da je v vlogi na več mestih navedeno, da je cilj projekta razvoj skupine razkužil. Napačna je tudi ugotovitev ocenjevalca, da v vlogi proof-of-concept poskusi niso opisani ter pojasnjuje, zakaj je projekt po njegovem mnenju inovativen.

8. Po kriteriju Razvoj - preboj novih tehnologij bi njegova vloga, kot meni, morala prejeti 6 in ne zgolj 3 točke, saj je bilo v vlogi jasno zapisano, da je nova tehnologija nastala z inovativno modifikacijo že obstoječe tehnologije in ne z rabo obstoječe tehnologije na nivoju podjetja.

9. Po kriteriju Ekološki prispevek njegovi vlogi drugi ocenjevalec ni dodelil nobene točke, ker je bil mnenja, da je ekološki prispevek v vlogi predstavljen neprepričljivo. Tožnik meni, da bi morala biti njegova vloga po tem kriteriju ocenjena s 3 točkami, saj se z novim izdelkom zmanjšuje količina odpadkov, omogoča se reciklaža odpadnih surovin in izkoriščanje obnovljivih virov energije.

10. Oceni vloge tožnik oporeka tudi po kriteriju Načrta internacionalizacije. Meni, da bi morala vloga po tem kriteriju namesto 15 točk prejeti vsaj 21 točk, saj je načrt internacionalizacije ustrezno pripravljen, vsebuje pa tudi vse zahtevane sklope, ki so konkretno in jasno opredeljeni. Zato nasprotuje oceni drugega ocenjevalca, da je načrt neprepričljiv, ker gre za produkte z veliko konkurenco in cenovnimi pritiski.

11. V nadaljevanju tožnik opozarja, da je prišlo pri ocenjevanju do velikih razlik med prijavitelji iz zahodne in vzhodne regije. Meni, da so ocenjevalci, ki so ocenjevali vloge prijaviteljev iz zahodne kohezijske regije uporabljali druga merila ali pa so ta prikrojili oziroma meni, da so ocenjevalci vlog prijaviteljev iz vzhodne kohezijske regije uporabljali prestroga merila, ki niso bila v duhu Javnega razpisa.

12. V vlogi opozarja na nekatera podjetja, ki so v postopku prejela sredstva, čeprav jih po njegovem mnenju glede na razpisne kriterije ne bi smela prejeti. Med drugim omenja podjetje A. d.o.o., ki je prejelo subvencijo v višini 199.970,00 EUR, katerega lastnica je zaposlena na Univerzi v ... kot profesorica, kar po mnenju tožnika kaže na navzkrižje interesov. Omenja tudi podjetje B. d.o.o., ki je na Javnem razpisu v okviru vzhodne regije prejelo subvencijo v višini 199.721,00 EUR, čeprav ima sedež v Ljubljani in torej ne spada v vzhodno kohezijsko regijo.

13. Tožnik zato sodišču predlaga, da tožbi ugodi, odpravi izpodbijani akt in mu dodeli subvencijo. Podrejeno pa predlaga, da sodišče po odpravi izpodbijanega akta vrne zadevo Agenciji v ponovno odločanje. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka z DDV ter z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

14. V odgovoru na tožbo toženka pojasnjuje, da sta vlogo tožnika ocenila zunanja ocenjevalca, ki sta za podajo strokovnega mnenja ustrezno strokovno usposobljena, njune identitete pa zaradi varovanja osebnih podatkov ni mogoče razkriti. Vlogo sta ocenila na podlagi vnaprej pripravljenih in javno objavljenih razpisnih meril, kar izhaja iz sklepu priloženih ocenjevalnih listov, ki sta sestavni del obrazložitve. Na tožbeni ugovor, da bi vlogo tožnika moral oceniti še tretji ocenjevalec, toženka odgovarja, da za angažiranje tretjega ocenjevalca pogoji po Javnem razpisu niso bili izpolnjeni. Glede očitkov, ki se tičejo izbora vlog drugih prijaviteljev, pa meni, da za tovrstne ugovore tožnik nima pravnega interesa, očitki pa so po njenem mnenju pavšalni in neizkazani. Zatrjuje, da so bili prijavitelji v postopku obravnavani enako, da je bil postopek Javnega razpisa voden pravilno, in da je bilo v postopku tudi materialno pravo uporabljeno pravilno. Primernosti ocen, ki so razumne in logično obrazložene, pa sodišče v upravnem sporu ne more presojati. V nadaljevanju odgovora toženka podrobneje pojasnjuje razloge za dodelitev števila točk po merilih Kakovost projekta - opredelitev tehnološkega okolja ter Ocena internacionalizacije in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

15. Tožba je utemeljena.

16. Z izpodbijanim sklepom je Agencija zavrnila vlogo, s katero je tožnik v postopku Javnega razpisa želel pridobiti sredstva za namen sofinanciranja raziskovalno-razvojnega inovativnega projekta z nazivom „...“. Vloga tožnika, ki je bila sicer uvrščena na prednostno listo odobrenih projektov, je bila zavrnjena zaradi porabe sredstev, ki so bila na voljo za sofinanciranje projektov iz Sklopa 1 programskega območja kohezijske regije Vzhodna Slovenija, kamor je bil glede na kraj aktivnosti operacije in glede na sedež družbe uvrščen tudi tožnikov projekt. 17. Po ustaljeni sodni praksi predstavljajo postopki sofinanciranja iz javnih sredstev na podlagi javnega razpisa specifičen tip upravnega spora. Odločanje na podlagi javnega razpisa namreč nima značaja upravne zadeve po 2. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP), temveč gre za odločanje o t.i. drugi javnopravni stvari. To pomeni, da se pri odločanju o taki stvari določbe ZUP uporabljajo smiselno in kolikor ta področja niso urejena s posebnim postopkom. V upravnem sporu sodišče presoja le zakonitost in pravilnost upravnih aktov, ne pa tudi pravilnost strokovne ocene, saj za to sodišče ni usposobljeno. Presoja zakonitosti dodeljevanja finančnih sredstev je glede materialnopravnih in procesnih vprašanj stroga, pri strokovno tehničnih vprašanjih pa je zadržana v tem smislu, da se sodišče ne spušča v presojo primernosti odločitve v delu, ki se nanaša na uporabo tistih razpisnih meril, ki po naravi stvari ne omogočajo izključno objektivnega vrednotenja.1

18. Opisana zadržana presoja sodišča pa organa, pristojnega za odločanje, ne odvezuje dolžnosti, da svojo odločitev obrazloži tako, da je mogoč preizkus razlogov, ki so ključni za odločitev. To v primeru, kakršen je obravnavani, organu nalaga ZUP, pa tudi specialni predpisi, ki urejajo postopek dodeljevanja javnih sredstev. Sodišče, ko preverja postopek ocenjevanja vlog, je namreč dolžno preveriti tudi, ali so bila merila za ocenjevanje dovolj jasna, konkretizirana in tudi pravilno uporabljena,2 ter ali je strokovna komisija svojo oceno ustrezno utemeljila.3

19. Pravila postopka, v katerem Agencija odloča o ukrepih za spodbujanje podjetništva ter o dodelitvi javnih sredstev za izvajanje razvojnih nalog in programov podjetniškega, inovativnega finančnega okolja, določata Zakon o podpornem okolju za podjetništvo (v nadaljevanju: ZPOP-1) ter Zakon o javnih financah (v nadaljevanju: ZJF), na podlagi katerega je bil sprejet Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna (v nadaljevanju: Pravilnik), ki vsebuje podrobnejša pravila o dodeljevanju proračunskih sredstev. Sredstva se v skladu z navedenimi predpisi dodeljujejo v postopku javnega razpisa, ki ga vodi (s strani odgovorne osebe ali od nje pooblaščene osebe izvajalca javnega razpisa oziroma neposrednega proračunskega porabnika) imenovana komisija za dodelitev sredstev, ki je pooblaščena za strokovni pregled popolnih vlog ter za njihovo oceno na podlagi pogojev in meril, ki so bili navedeni v javnem razpisu oziroma v razpisni dokumentaciji (prvi odstavek 21. člena in prvi odstavek 28. člena ZPOZ-1 ter tretji odstavek 106.h. člena ZJF). Na podlagi ocene vlog komisija pripravi predlog prejemnikov sredstev, ki ga posreduje odgovorni osebi, pooblaščeni, da o zadevi odloči (drugi odstavek 28. člena ZPOZ-1 in tretji odstavek 106.h. člena ZJF) in navede razloge za svojo odločitev (prvi odstavek 226. člena in 227. člen Pravilnika).

20. Obrazložitev mora zato tudi v primeru, kakršen je obravnavani, obsegati vse pravno odločilne razloge, ki so organ vodili pri odločanju. Po prvem odstavku 214. člena ZUP so namreč obvezni sestavni del obrazložitve tudi razlogi, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo odločitev. Zadostne obrazložitve tako ne predstavlja zgolj pojasnilo o minimalnem številu točk, ki ga je bilo treba doseči za uvrstitev vloge na prednostno listo odobrenih projektov, ter navedba o doseženem skupnem številu točk s pojasnilom, da so bila sredstva porazdeljena med vloge z višjim številom doseženih točk. V obrazložitvi je treba navesti tudi število točk, ki jih je vloga prejela po vsakem posameznem razpisnem merilu ter podrobnejše razloge, ki utemeljujejo dodeljeno število točk. Tako obrazložena odločitev vlagateljem omogoča seznanitev z razlogi za odločitev ter jim daje možnost učinkovitega pravnega varstva, sodišču pa omogoča preizkus izpodbijane odločitve.

21. V izpodbijanem sklepu Agencija navaja skupno število točk, ki sta jih vlogi tožnika dodelila ocenjevalca, navaja pa tudi končno oceno vloge, ki se je izračunala kot povprečje ocen obeh ocenjevalcev. Obrazložitve točkovanja po posameznih merilih sklep ne vsebuje oziroma se glede navedenega v celoti sklicuje na priložena prepisa ocenjevalnih obrazcev, ki sta ocenjevalcema služila kot pripomoček pri ocenjevanju. V ocenjevalnih listih sta ocenjevalca vsak zase navedla število točk, ki sta jih dodelila vlogi tožnika po posameznih razpisnih merilih, na kratko pa sta navedla tudi razloge za odločitev, ki pa so pri določenih merilih skopi ali celo v nasprotju s podatki vloge in sodišču ne omogočajo objektivnega preizkusa pravilnosti sprejete odločitve.

22. Pri utemeljitvi ocene po merilu Ekološki prispevek je tako drugi ocenjevalec v ocenjevalnem listu skopo navedel le, da je ekološki prispevek aktivnosti v vlogi sicer predstavljen za dve kategoriji, vendar neprepričljivo, pri čemer ocenjevalec podrobnejših razlogov za svojo oceno ni z ničemer utemeljil in ni pojasnil, zakaj vlogi tožnika pri tem merilu ni dodelil nobene točke od možnih 5 točk. Podrobnejša utemeljitev ocene drugega ocenjevalca bi bila nujna tudi zato, ker je prvi ocenjevalec pri tem merilu tožnikovi vlogi dodelil 2 točki, saj je na podlagi navedb tožnika v vlogi ocenil, da projekt zmanjšuje količine odpadkov in omogoča reciklažo oziroma uporabo odpadnih surovin.

23. Po mnenju drugega ocenjevalca je neprepričljiv tudi v vlogi predstavljen načrt internacionalizacije, zaradi česar je tožnikovi vlogi pri tem (pod)merilu dodelil le 15 točk od vseh možnih 21 točk, kolikor jih je vlogi po tem kriteriju dodelil prvi ocenjevalec. Te svoje ocene drugi ocenjevalec (z izjemo skope navedbe, da gre za produkte z veliko konkurenco in cenovnimi pritiski) v ocenjevalnih listih ni podrobneje utemeljil. 24. Razlike v točkovanju so v primeru, ko vlogo ločeno ocenjuje več ocenjevalcev, sicer razumljive, vendar pa je treba pri takšnem načinu vrednotenja razloge za oceno po mnenju sodišča še posebej natančno in prepričljivo utemeljiti. Ker so pri določenih merilih podrobnejši razlogi za oceno drugega ocenjevalca izostali, ni jasno, ali je ta pri ocenjevanju celovito in natančno proučil vlogo in podal njeno objektivno oceno.

25. Tožnik v tožbi tudi pravilno opozarja na to, da je utemeljitev ocene drugega ocenjevalca pri (pod)merilu Kakovost projekta - opredelitev tehnološkega okolja deloma v nasprotju z vsebino tožnikove vloge, v kateri je na več mestih navedeno, da projekt ne zajema razvoja zgolj enega produkta (kot to napačno navaja ocenjevalec), pač pa skupino izdelkov za dezinfekcijo. Pri tem (pod)merilu je drugi ocenjevalec tožnikovi vlogi dodelil 10 točk od skupaj možnih 20 točk, pri čemer iz obrazložitve ni razvidno, ali je imela ta napačna ugotovitev ocenjevalca vpliv na oceno vloge po navedenem kriteriju.

26. Toženka je razloge za dodelitev določenega števila točk po posameznih merilih sicer podrobneje navedla v odgovoru na tožbo, vendar je v sodni praksi sprejeto stališče, da pomanjkljive obrazložitve izpodbijane odločbe ni mogoče nadomestiti s pojasnjevanjem odločitve v odgovoru na tožbo, saj morajo biti razlogi za sprejeto odločitev navedeni že v obrazložitvi izpodbijanega akta, ki je tudi predmet presoje v upravnem sporu. Odgovor na tožbo je namenjen zgolj izjasnitvi toženke o tožbenih navedbah oziroma podrobnejšemu pojasnjevanju stališč, ki jih je že zavzela in obrazložila v izpodbijani odločbi, ne pa saniranju pomanjkljivosti oziroma nezakonitosti izpodbijane odločbe.4 Zato razlogov, ki jih toženka navaja šele v odgovoru na tožbo, sodišče pri presoji zakonitosti ni upoštevalo.

27. Glede trditve tožnika, da bi moral njegovo vlogo oceniti še tretji ocenjevalec, pa sodišče pojasnjuje, da je bilo glede na podrobnejša določila Razpisne dokumentacije Javnega razpisa oceno tretjega ocenjevalca treba pridobiti le v primeru, ko je bila razlika med posameznima ocenama ocenjevalcev enaka ali večja od 20 točk in v primeru, ko ocena enega ocenjevalca ni dosegla najmanjšega števila točk, ocena drugega ocenjevalca pa je najmanjše število potrebnih točk dosegla. Ker je prvi ocenjevalec vlogo tožnika ocenil s 87 točkami, drugi ocenjevalec pa s 70 točkami in je torej vloga presegla najmanjše število točk, ki je bilo potrebno za dodelitev sredstev (60 točk), v postopku ni bilo podlage za to, da bi vlogo tožnika moral oceniti še tretji ocenjevalec.

28. V obravnavani zadevi se poleg vprašanja ustreznosti točkovanja vloge tožnika (in ostalih prijaviteljev na Javnem razpisu) postavlja tudi vprašanje, ali so pri oceni vlog sodelovali interesno neodvisni in strokovno ustrezno usposobljeni strokovnjaki, kot to zahteva ZPOZ-1 ter predpisi, ki urejajo izvrševanje proračuna. Tožnik namreč v tožbi zatrjuje, da je lastnica podjetja A. d.o.o., ki je v postopku Javnega razpisa v okviru kohezijske regije Vzhodna Slovenija, prejelo sredstva, zaposlena na Univerzi v ..., kar po njegovem mnenju kaže na navzkrižje interesov.

29. Iz Javnega razpisa izhaja, da je njegov namen podjetjem in konzorcijem podjetij (upravičenci) zagotoviti pomoč za raziskovalno-razvojne inovativne (RRI) projekte ter projekte za vzpostavitev proizvodnih kapacitet (investicijske projekte), ki so povezani z omilitvijo posledic COVID-19 (točka 2.1. Javnega razpisa). Finančna sredstva deloma zagotavlja Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, v preostalem delu pa jih zagotavlja država (točka 2 Javnega razpisa).

30. V postopkih javnih razpisov gre po vsebini za dodeljevanje javnih sredstev, zaradi česar morajo biti ti postopki še posebej transparentni in pregledni. Ključnega pomena je, da so vsi, ki so se na javni razpis prijavili, enako obravnavani, in da se onemogoči vsaka arbitrarnost pri odločanju. Vsem prijaviteljem mora biti zagotovljena pravica, da pod enakimi pogoji sodelujejo na javnem razpisu in se potegujejo za dodelitev (dela) razpoložljivih sredstev. Narava odločanja je v teh postopkih v pretežni meri strokovno-tehnična, zaradi česar je za preizkus popolnosti vlog in za njihovo oceno po posameznih vnaprej določenih razpisnih merilih ter za razvrstitev vlog glede na prejeto oceno, zadolžena posebna strokovna komisija, katere člani so strokovno usposobljeni za obravnavano tehnično področje, kar jim omogoča, da vloge ocenijo objektivno in nepristransko.

31. S tem namenom je v tretjem odstavku 21. člena ZPOZ-1 določeno, da predsednik in člani komisije z vlagatelji, ki kandidirajo za dodelitev sredstev, ne smejo biti interesno povezani v smislu poslovne povezanosti, sorodstvenega razmerja ali svaštva do določenega kolena, zakonske ali zunajzakonske zveze ali registrirane istospolne partnerske skupnosti. Podobno določbo, ki prepoveduje interesno povezanost komisije z vlagatelji, vsebuje tudi četrti odstavek 218. člena Pravilnika, ki v tretjem odstavku 218. člena določa še, da morajo imeti predsednik in člani komisije, ki je pooblaščena za strokovno presojo vlog, ustrezno strokovno izobrazbo ter izkušnje s področja, za katerega se dodeljujejo sredstva, ki omogočajo strokovno presojo vlog.

32. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je komisija vloge, prispele na Javni razpis, ocenila v sodelovanju z imenovanimi zunanjimi ocenjevalci. V Razpisni dokumentaciji Javnega razpisa je bilo določeno, da komisija za vsak sklop določi dva ocenjevalca na vlogo z namenom, da vsak ocenjevalec samostojno izdela oceno na osnovi razpisnih meril, ki se nato upošteva pri izračunu povprečne končne ocene vloge. V določenih primerih je bilo treba v postopek pritegniti še tretjega ocenjevalca.

33. Odločitev o zavrnitvi tožnikove vloge je Agencija sprejela na podlagi povprečne ocene, izračunane na podlagi skupnega števila točk, ki sta jih tožnikovi vlogi po posameznih merilih dodelila zunanja ocenjevalca, ki ju je komisija v skladu z določbo Javnega razpisa določila izmed zunanjih strokovnjakov, vpisanih v bazo ocenjevalcev SPIRIT. Njune identitete, sklicujoč se na varstvo osebnih podatkov, Agencija tožniku in sodišču ni razkrila.

34. Zaradi možnosti preizkusa, ali so bila v postopku dodeljevanja javnih sredstev upoštevana določila ZPOZ-1 ter Pravilnika, ki določajo formalne pogoje glede strokovne usposobljenosti ter prepovedi interesne povezanosti, morajo biti podatki o identiteti ocenjevalcev za stranke in sodišče javni in dostopni. Navedeno velja tudi v primeru, kakršen je obravnavani, ko so vloge ocenjevali zunanji ocenjevalci, katerih ocene je nato komisija, ki je po ZPOZ-1 ter ZJF zadolžena za oceno vlog, v celoti sprejela kot svoje. Stranke in sodišče, ki presoja zakonitost izvedenega postopka javnega razpisa, morajo imeti možnost, da se z identiteto ocenjevalcev seznanijo in preverijo, ali je organ, ki je v postopku odločal, spoštoval navedene določbe. Če namreč želi prijavitelj preveriti strokovno usposobljenost ocenjevalca in njegovo nepristranskost, mu mora biti to omogočeno. Če je na strokovnost ocenjevalca še mogoče sklepati iz njegovih navedb na ocenjevalnem listu, pa se o objektivnosti in nepristranskosti ni mogoče prepričati drugače, kot da se izve, kdo je ocenjevalec. Le tako imata stranka in sodišče, v kolikor pride do upravnega spora, možnost preveriti, ali morda ne obstajajo okoliščine, ki kažejo na dvom o nepristranskosti in objektivnosti ocenjevalca.

35. V obravnavani zadevi podatkov o identiteti zunanjih ocenjevalcih ne vsebuje niti upravni spis, ki ga je v upravnem sporu sodišču posredovala toženka na podlagi tretjega odstavka 38. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1). Tako tudi sodišče ne razpolaga s podatki, kateri strokovnjaki so ocenili vlogo tožnika, in na podlagi kakšnih strokovnih priporočil so bili ti imenovani. Ker Agencija sama izbere oziroma imenuje strokovnjake, ki bodo v postopku javnega razpisa ocenjevali vloge, ne omogoča pa strankam in sodišču preverjanja ustreznosti postopka imenovanja in strokovnosti imenovanih oseb, je njeno ravnanje netransparentno in arbitrarno ter posledično nezakonito.5

36. Imena in priimki ocenjevalcev tudi ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov, saj iz ustaljene sodne prakse sodišča6 in informacijskega pooblaščenca7 izhaja, da kadar državni ali drugi javni organ sklene pogodbo z zunanjim izvajalcem, nanj prenese izvrševanje svoje javne funkcije. Posledično so ti subjekti podvrženi enakemu režimu kot sam javni organ. Subjekt torej posredno opravlja javno funkcijo in zanjo prejme plačilo iz javnih sredstev, v obravnavanem primeru pa še sodeluje v postopku javnega razpisa, v katerem se bodo podeljevala javna sredstva. Za takšne postopke veljavna zakonodaja predpisuje absolutno javnost podatkov. Za razkritje podatkov o porabi javnih sredstev ali podatkov, povezanih z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, pa Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (v nadaljevanju: ZDIJZ) v tretjem odstavku 6. člena določa, da se ti podatki razkrijejo ne glede na izjeme iz prvega odstavka navedenega člena. Osebno ime in priimek ocenjevalca, s katerim je Agencija sklenila pogodbo in nanj prenesla izvrševanje javne funkcije ocenjevanja vlog vlagateljev, ki bodo prejeli javna sredstva, ter je za delo tudi plačan iz javnih sredstev, ni varovan osebni podatek.

37. Toženka mora v postopku javnega razpisa izbrati strokovne, neodvisne in nepristranske člane strokovne komisije oziroma ocenjevalce vlog, njena izbira pa mora biti transparentna tako, da jo je možno preveriti. Le tako je zagotovljena zakonitost postopka. Ker to v predmetnem postopku ni bilo mogoče, je s tem storjena bistvena kršitev pravil postopka.

38. Ker v postopku izdaje izpodbijanega sklepa niso bila upoštevana pravila postopka, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost odločitve, je s tem podana bistvena kršitev pravil postopka (2. točka prvega odstavka 27. člena ZUS-1). Zato je sodišče po 3. točki prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijani sklep odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrnilo organu v ponovni postopek (četrti odstavek 64. člena ZUS-1), v katerem bo morala Agencija tožniku razkriti identiteto zunanjih ocenjevalcev. Odgovoriti pa bo morala tudi na njegov očitek o pristranskem ocenjevanju vlog vlagateljev iz programskega območja kohezijske regije Vzhodna Slovenija (predvsem družbe A. d.o.o.) ter na očitek, da vloga podjetja B. d.o.o., ki so ji bila na Javnem razpisu dodeljena sredstva, glede na kraj njenega sedeža ne bi smela biti uvrščena v vzhodno kohezijsko regijo. Izpodbijano odločitev bo morala tudi podrobneje obrazložiti v nakazani smeri.

39. Zaradi kršitev pravil postopka, ki jih mora odpraviti organ, sodišče samo ni moglo odločiti o stvari (analogna uporaba prvega odstavka 65. člena ZUS-1). Prav tako tudi ni razpisalo glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega sklepa ter podatkov spisa očitno, da je treba tožbi zaradi bistvenih kršitev pravil postopka ugoditi in upravni akt odpraviti, zaradi česar je sodišče odločilo na seji (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).8

40. Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 toženka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu drugega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožnik, ki ga je v postopku zastopala odvetnica, zadeva pa je bila rešena na seji, upravičen do povrnitve stroškov postopka v višini 285,00 EUR skupaj z DDV, ki jih je sodišče naložilo v plačilo toženki.

41. Obresti od zneska sodnih stroškov je sodišče tožniku prisodilo od dneva zamude, toženka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

1 Tako Vrhovno sodišče RS X Ips 725/2008 z dne 15. 12. 2010 in Upravno sodišče RS I U 1162/2016 z dne 21. 3. 2017, I U 506/2016 z dne 9. 5. 2017, I U 508/2016 z dne 24. 5. 2018, I U 2086/2017 z dne 7. 11. 2019. 2 Tako Vrhovno sodišče RS X Ips 725/2008 z dne 15. 12. 2010. 3 Tako Upravno sodišče RS I U 786/2017-9 z dne 30. 1. 2018. 4 Tako Upravno sodišče RS II U 128/2018 z dne 6. 5. 2020. 5 Tako Upravno sodišče RS II U 27/2021 z dne 20. 10. 2021. 6 Tako Upravno sodišče RS II U 2033/2018 z dne 6. 5. 2020, II U 415/2009 z dne 23. 2. 2011. 7 Tako odločba št. 090-110/2019/5 z dne 21. 5. 2019. 8 Glej tudi Zakon o upravnem sporu s komentarjem, GV Založba 2019, str. 333, tč. 6.