Jedro

Opredelitev v javnem razpisu, da niso upravičeni stroški nastopov na sejmih in razstavah, je v nasprotju z namenom in cilji javnega razpisa, prav tako je v nasprotju s pravili, na podlagi katerih je bil javni razpis objavljen. Javni razpis namreč ni niti podzakonski predpis. Njegova vsebina po obliki ni skladna z ustaljenimi oblikami pravnega normiranja, niti temu ne ustrezajo organi, ki ga sprejmejo, oziroma ni ustrezno določen postopek njegovega sprejemanja. Javni razpisi oziroma pozivi so namenjeni obveščanju in ne določanju splošnih in abstraktnih pravnih norm, kar pomeni, da v javnem razpisu oziroma pozivu navedenih pravil, ki nimajo podlage v predpisu, ni mogoče upoštevati in na njihovi podlagi sprejeti odločitve. To izhaja tudi iz četrtega odstavka 153. člena URS, ki določa, da morajo posamični akti in dejanja državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil temeljiti na zakonu ali na zakonitem predpisu. Zato v javnem razpisu tudi ni mogoče ožiti oziroma krčiti pogojev, kot jih določa pravni predpis.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Sklep Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, št. 4300-11/2017/657 z dne 11. 7. 2018 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v znesku 285,00 EUR stroškov postopka, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od prvega dne po preteku v 15 dnevnega roka do plačila, vse v 15-tih dneh pod izvršbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (v nadaljevanju (MGRT) odločilo, da se vloga za sofinanciranje operacije "DRAŠ-CLEAN", ki jo je vložil prijavitelj A. d.o.o., zavrne, in da stroški v postopku niso nastali. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožeča stranka dne 5. 3. 2018 vložila vlogo, s katero je kandidirala za sofinanciranje operacije "DRAŠ-CLEAN" na javnem razpisu za sofinanciranje razvoja in promocije integralnih produktov turističnega gospodarstva, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 42/2017 z dne 4. 8. 2017. Pojasnilo je, da se kot pozitivne ocenjujejo tiste vloge, ki pri ocenjevanju dosežejo najmanj 60 točk s tem, da mora znašati minimalno skupno število doseženih točk pri posameznih sklopih meril št. 1 (VZDRŽNOST IN TRAJNOST POSLOVNEGA MODELA), št. 2 (KAKOVOST OPERACIJE), št. 3 (REALNOST IZVEDBE OPERACIJE) in št. 4 (MOŽNOSTI ZA PREBOJ NA TUJI TRG) najmanj 50 % vseh možnih točk pri tem sklopu. Vloga tožeče stranke je bila ocenjena s strani članov strokovne komisije in je dosegla naslednje število točk: pri sklopu meril „VZDRŽNOST IN TRAJNOST POSLOVNEGA MODELA PRIJAVITELJA“ 15 od 21 točk, pri sklopu meril „KAKOVOST OPERACIJE“ 27 od 41 točk, pri sklopu meril „REALNOST IZVEDBE OPERACIJE„ 5 od 11 točk, pri sklopu meril „MOŽNOSTI ZA PREBOJ NA TUJI TRG“ 10 od 10 točk, pri sklopu meril „REGIONALNI KRITERIJI“ 3 od 10 točk in pri sklopu meril „PRISPEVEK K DRUŽBENIM SPREMEMBAM“ 3 od 7 točk. Vloga prijavitelja je dosegla skupno 63 od 100 točk, s čimer je presegla z razpisom določeni prag 60 točk, vendar pa je v sklopu meril „REALNOST IZVEDBE OPERACIJE„ dosegla zgolj 45,45 % vseh možnih točk, medtem ko je z razpisom določen prag najmanj 50 %. V drugem odstavku 5. točke razpisa in drugem odstavku 2.6. točke razpisne dokumentacije je določeno, da bo za vloge, ki ne bodo dosegle pragov za sofinanciranje, predlagana zavrnitev. Nadalje je bilo pri ocenjevanj vloge ugotovljeno, da so med upravičene stroške umeščeni stroški nastopa na sejmih – razstavah, ki pa niso upravičen strošek po razpisu. Slednje pomeni, da je del stroškov, za katere je prijavitelj predvideval sofinanciranje, neupravičen in posledično v tej višini niso izkazani viri za pokrivanje teh stroškov. To pa neposredno vpliva na izpolnjevanje pogoja, vezanega na zaprtost finančne konstrukcije, saj viri v višini sofinanciranja ugotovljenih neupravičenih stroškov niso izkazani in je zato finančna konstrukcija nezaprta. V zadnjem odstavku 4.3 točke razpisa je določeno, da bodo vloge, ki ne izpolnjujejo pogojev, zavrnjene.

2. Zoper izpodbijani sklep je tožeča stranka vložila pravočasno tožbo v upravnem sporu zaradi absolutnih bistvenih kršitev pravil postopka, smiselno pa tudi zaradi nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Navaja, da tožeča stranka ni novinec na področju turizma, zato je nesprejemljivo, da je tožeča stranka pri merilu „VZDRŽNOST IN TRAJNOST OSNOVNEGA MODELA“ prejela zgolj 15 od 21 točk, pri merilu št. 3 „REALNOST IZVEDBE OPERACIJE“ pa zgolj 5 od 11 točk. Poudarja, da je bil sporni razpis ponavljan trikrat, saj sredstva niso bila porabljena ob prvem razpisu, ki je izšel v letu 2016. Tožeča stranka se je trikrat prijavila, njena vloga je bila trikrat zavrnjena. Dvakrat je bila njena vloga zavrnjena zaradi premajhnega števila točk, nazadnje, ko je tožeča stranka zbrala zadostno število točk, pa je bila njena vloga zavrnjena zato, ker je v sklopu merila št. 3 „REALNOST IZVEDBE OPERACIJE“ po oceni strokovne komisije dosegla zgolj 45,45 % vseh možnih točk oz. 5 od maksimalno 11 točk. V obrazložitvi sklepa z dne 23. 1. 2018, s katerim je prav tako bila zavrnjena vloga tožeče stranke za sofinanciranje projekta "DRAŠ-CLEAN", je ministrstvo zapisalo in ocenilo, da je tožeča stranka v sklopu tega istega merila dosegla 7 od 11 točk. To, da je neki projekt pred 6 meseci vreden več kot 6 mesecev kasneje, je praktično in teoretično nemogoče, razen če ne gre za zlorabo pravil igre. Obrazložitev napadenega sklepa je zelo skopa in napisana zgolj na treh straneh, v njem niso navedena in obrazložena tista pravno relevantna dejstva, na podlagi katerih je ministrstvo sprejelo takšno odločitev, kot jo je. Prav tako niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, kar ima za posledico, da je tožeči stranki onemogočena pravica do učinkovite obrambe in njenih pravnih interesov ter pravica do učinkovite pritožbe, kar je ustavno zagotovljena pravica.

3. Tako je na strani 2 obrazložitve izpodbijanega sklepa pri sklopu meril „VZDRŽNOST IN TRAJNOST POSLOVNEGA MODELA PRIJAVITELJA“ pri merilu stroški in prihodki poslovanja tožeča stranka prejela 3 od možnih 6 točk, pri čemer je v obrazložitvi zgolj pavšalno navedeno, da iz vloge izhaja, da so predpostavke za prihodke in stroške pomanjkljivo predstavljene oz. utemeljene. Takšna argumentacija je pavšalna, formalna, abstraktna in nekonkretizirana ter daje občutek samovoljnosti in arbitrarnosti organa, ki odloča o pravicah posameznikov. Ni dovolj, da organ zapiše, da je vloga pomanjkljiva in pri tem ne navede, kaj vlogi manjka. Zaradi tega napadenega sklepa v tem delu ni mogoče preizkusiti. Po mnenju tožeče stranke pa je bila vloga v tem delu popolna in bi morala prejeti vse možne točke.

4. Nadalje tožeča stranka navaja, da je zanjo sporna tudi ocena pri merilu točka 2, „KAKOVOST OPERACIJE“, podtočka 2.1 “VODENJE IN ORGANIZACIJA IZVEDBE PROJEKTA“, glede katerega je tožeča stranka prejela 3 točke od 5 možnih točk. Tudi tukaj je argumentacija ministrstva pomanjkljiva in abstraktna, zraven tega pa še netočna. Ministrstvo namreč navaja, da so reference podane zgolj za ožje člane skupine, ne pa za partnerje. Navedeno drži, saj ima poglavje v dokumentaciji naslov „ČLANI PROJEKTNE SKUPINE ZA VODENJE CELOTNE OPERACIJE (VODJA, ČLANI, NADZOR)“. Partnerje na projektu je tožeča stranka dodala kot člane projektne skupine z razlogom, da s svojimi izkušnjami pomagajo oblikovati ITP, niso pa vključeni za vodenje celotne operacije. Samo vodenje operacije bo v domeni direktorice B.B. in dveh zaposlenih, in sicer C.C. in D.D. Partnerji bi bili vključevani po potrebi glede na njihovo znanje in izkušnje, navedeni pa so zato, ker bodo na projektu sodelovali kot partnerji, ne bodo pa vključeni v vodenje projekta.

5. Prav tako je za tožečo stranko sporna ocena pri merilu pod točko 6.2 „DOSEGANJE CILJEV SLOVENSKE STRATEGIJE PAMETNE SPECIALIZACIJE“. Tožeči stranki ni jasno zakaj je prejela zgolj 1 točko, saj je v svoji vlogi natančno opredelila in zapisala, da dosega 4 cilje. Ministrstvo ni obrazložilo, zakaj je ocenilo, da je vloga tožeče stranke v tem segmentu vredna zgolj 1 točko, in katerega od navedenih ciljev tožeča stranka ne izpolnjuje.

6. Najbolj sporna pa je ocena v sklopu merila št. 3 „REALNOST IZVEDBE OPERACIJE“, ki je po oceni strokovne komisije dosegla 5 od 11 točk, kar je manj kot 50 % točk. Isto ministrstvo je namreč v prvotno izdanem sklepu z dne 23. 1. 2018, s katerim je prav tako bila zavrnjena vloga tožeče stranke za sofinanciranje istega projekta ocenilo, da je tožeča stranka v sklopu tega merila dosegla 7 od 11 točk, sedaj pa jih ocenjuje s 5 točkami od 11, čeprav so bile v novi vlogi prejšnje navedbe še bolj dodelane in obogatene. Nadalje je pod točko 3.1 „REALNOST PRIČAKOVANIH REZULTATOV OPERACIJE“ tožnica prejela 3 od možnih 5 točk, pri čemer je ponovno zgolj navedeno, da so rezultati pomanjkljivo utemeljeni (podana so splošna izhodišča za napovedane rezultate, kar onemogoča njihovo preverljivost). Tudi takšna argumentacija je pavšalna, formalna, abstraktna in nekonkretizirana. Pri merilu pod točko 3.2 „REALNOST VIŠINE PREDVIDENIH STROŠKOV ZA OPERACIJO IN ZA POSAMEZNE AKTIVNOSTI“ vloga ni prejela niti ene same točke, zaradi tega, ker naj bi iz vloge izhajalo, da je tožeča stranka med upravičene stroške umestila stroške nastopa na sejmih – razstavah, ki pa naj ne bi bili upravičeni stroški po razpisu. Pri tem je v prejšnjem razpisu po tem merilu tožeča stranka na podlagi identične dokumentacije prejela 2 točki, kar jasno izhaja iz obrazložitve sklepa z dne 23. 1. 2018. Tak zaključek ministrstva pa je tudi popolnoma napačen, saj iz vloge tožeče stranke ne izhaja, da je tožeča stranka med upravičene stroške umestila stroške nastopa na sejmih. V poglavju 5.2 „OPIS AKTIVNOSTI OPERACIJE“ je v točki „OGLAŠEVANJE“ navedeno, da bo tožeča stranka izvajala promocijo na dogodkih v tujini (promocija produkta v tujini na sejmih, specializiranih športnih dogodkih). Trženje bo tožeča stranka izvajala preko različnih prodajnih kanalov, v prvi vrsti se bodo osredotočili na individualni pristop in sami iskali potencialne goste, ob tem pa se bodo povezovali še s tujimi agencijami, ki skrbijo za priprave športnikov. Za kvalitetno trženje potrebujejo pripravljeno gradivo v tujih jezikih. Ponudbo zato želijo potencialnim gostom približati preko različnih prodajnih kanalih. Glede na to, da želijo s tem produktom nagovoriti pretežno športne klube v tujini, bodo dajali posebno pozornost digitalnim orodjem. Z njihovo pomočjo pa se bodo lahko najhitreje približevali potencialnim strankam po svetu. Kako je na podlagi tako navedenega zapisa ministrstvo prišlo do zaključka, da je tožeča stranka med upravičene stroške umestila stroške na sejmih, tožeči stranki ni znano. V vlogi tožeče stranke jasno piše, da so ti stroški namenjeni promociji na sejmih in športnih dogodkih, pri čemer je v ta namen tožeča stranka priložila podpisano pogodbo o sodelovanju z ameriško agencijo E., ki bo skrbela in pomagala pri promociji na tujih trgih. Nikjer v vlogi pa ni zapisano, da ni dovoljena promocija na sejmih – razstavah. Je pa v razpisu posebej opredeljeno, da se v sklopu oglaševanja smatrajo kot upravičeni stroški, stroški spletnega oglaševanja (vključujoč oglaševanje in objavljanje preko družbenih omrežij, stroški objav v elektronskih medijih in stroški objave v tiskanih medijih). Stroški objav v tiskanih medijih lahko predstavljajo največ 30 % skupnih upravičenih stroškov sklopa za oglaševanje, skupni stroški sklopa za oglaševanje pa ne smejo preseči 40 % skupnih upravičenih stroškov. Iz predložene pogodbe, ki jo je tožnica podpisala z zunanjim izvajalcem promocijskih in komunikacijskih dogodkov pa ne izhaja, da bo promocija izvajana izključno na sejmih. Obrazložitev napadenega sklepa je v tem delu tudi kontradiktorna.

7. Tožeča stranka sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne v ponovno obravnavo pristojnemu organu, ali pa naj izpodbijano odločbo odpravi in samo odloči o stvari tako, da vlogi tožeče stranke za sofinanciranje operacije "DRAŠ-CLEAN" v višini 93.000,00 EUR ugodi. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

8. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka navedbe iz tožbe in se zavzema za njeno zavrnitev. Navaja, da vlogi, ki ju je tožeča stranka vložila v okviru prvega in drugega odpiranja zadevnega javnega razpisa nista identični in primerjava obeh vlog pokaže razhajanja tako v finančnem delu (projekcije, vrednost projekta itd.), v časovni dinamiki, pri vrstah stroškov, kakor tudi pri vsebinskem opisu točk prijavnice. Navedeno potrjuje tako primerjava doseženih ocen posameznega merila obeh ocenjevanih vlog, kakor tudi sama tožeča stranka, ko v tožbi navaja, da je vlogo, ki jo je posredovala na drugo odpiranje, nadgradila glede na vlogo obravnavano v okviru prvega odpiranja. Pri točki 1.3 razpisa „PRIHODKI IN STROŠKI POSLOVANJA“ je vloga prejela 3 točke, saj so predpostavke za prihodke in stroške pomanjkljivo predstavljene oz. utemeljene. Dejstvo je, da tožeča stranka svojih napovedi prihodkov in stroškov podrobneje ne pojasnjuje, ne v prijavnici (točka 4. 3) niti v poslovnem načrtu. Napovedi pojasnjuje zgolj z absolutnimi vrednostmi prihodkov in stroškov, ki so posledica uvajanja novega integralnega produkta, ne podaja pa konkretnih analitičnih podlag, ki bi pojasnjevale napovedi poslovanja tako z vidika prihodkov, kot stroškov. Pri merilu 2.1 „VODENJE IN ORGANIZACIJA IZVEDBE OPERACIJE“ je vloga prejela 3 od 5 točk, saj niso podane reference za vse člane projektne skupine. Tožeča stranka je v vlogi pod točko 6.a sama opredelila člane projektne skupine, in sicer je poleg njenih predstavnikov kot člane projektne skupine navedla tudi predstavnike partnerjev. V točki 6.b pa je navedla reference zgolj za njene predstavnike, medtem ko referenc članov projektne skupine, ki so predstavniki partnerjev ni navedla niti v tej točki, niti v prilogi k vlogi.

9. Pri merilu 6.2 „PRISPEVEK OPERACIJE K DOSEGANJU CILJEV SLOVENSKE STRATEGIJE PAMETNE SPECIALIZACIJE (S4)“, pri katerem je tožeča stranka prejela 1 točko, je tožena stranka pri ocenjevanju preverjala, ali je iz vsebine operacije razvidno, če prispeva k doseganju ciljev prednostnega področja (trajnostni turizem) v okviru slovenske strategije pametne specializacije. V kolikor je bilo izkazano doseganje 4-ih ali več ciljev, je vloga prejela 3 točke, v primeru izkazanega doseganja 2-h ali 3-h ciljev, je vloga prejela 1 točko, če pa je bil izkazan prispevek projekta k doseganju zgolj enega ali nobenega cilja, pa 0 točk. V točki 4.12 razpisne dokumentacije je pojasnjeno, kateri so relevantni cilji strategije pametne specializacije na prednostnem področju trajnostnega turizma, in sicer so to poleg cilja vezanega na povečane dodane vrednosti, še povečanje priliva iz naslova izvoza potovanj, povečanje energetske učinkovitosti v turističnih podjetjih in povezovanje nosilnih turističnih podjetji med seboj in turističnih nosilcev z ostalimi deležniki. Tožeča stranka je v prijavnici v točki 5.22 sicer pojasnjevala doseganje določenih ciljev, kateri pa niso v neposredni povezavi z zgoraj navedenimi cilji prednostnega področja „TRAJNOSTNI TURIZEM“ v okviru slovenske strategije pametne specializacije.

10. Pri oceni merila točke 3.1 - „REALNOST PRIČAKOVANIH REZULTATOV OPERACIJE“ je vloga tožeče stranke prejela 3 točke, saj iz slednje izhaja, da so rezultati sicer izkazani, podana pa je pomanjkljiva utemeljitev njihove napovedi oz. niso podana jasna izhodišča, ki bi dokazovala podane napovedi rezultatov. Glede merila 3.2 - „REALNOST VIŠINE PREDVIDENIH STROŠKOV ZA OPERACIJO IN ZA POSAMEZNE AKTIVNOSTI“ tožeča stranka ni prejela nobene točke, v prejšnji vlogi pa je prejela 2 točki. Izjave o identičnosti vlog, obravnavanih na prvem in drugem odpiranju javnega razpisa so neresnične. V povezavi z ocenjevanjem tega merila izhajajo relevantne razlike iz točk 5.14 in 5.17 obeh prijavnic, in sicer tako z vidika višine stroškov prikaza aktivnosti, kot tudi vključitve različnih vrst stroškov med stroške projekta. Tožeča stranka je v sklopu prej omenjenih točk prijavnice drugega odpiranja med upravičene stroške oglaševanja umestila tudi stroške promocije na sejmih, športnih konferencah, kar pa ni upravičen strošek glede na določila javnega razpisa iz točke 2.11.1 razpisne dokumentacije.

11. Nadalje tožena stranka graja tudi navedbe tožeče stranke v zvezi s tem, da je sklenila pogodbo z zunanjim izvajalcem dne 5. 9. 2017, kar napotuje na to, da se je prijavljen projekt pričel izvajati pred prijavo, saj je vloga na drugo odpiranje javnega razpisa prispela k toženi stranki 5. 3. 2018. Navedeno pomeni, da vloga ni izpolnjevala tudi pogoja vezanega na prepoved začetka izvajanja projekta, ter da je tožeča stranka podala zavajajoče podatke v obrazcu št. 1 in izjavo v okviru obrazca št. 2, kjer navaja, da se projekt še ni pričel izvajati.

12. Tožba je utemeljena.

13. V primerih sodne kontrole v postopkih javnih razpisov je sodišče omejeno le na vprašanje pravilnosti postopka in pravilne uporabe materialnega prava, pri čemer se sodišče ne spušča v presojo primernosti ocene strokovne komisije, če je upravna odločba obrazložena z razumnimi razlogi.1

14. Neutemeljene so tožbene navedbe, da je izpodbijana odločba v delu, ki se nanaša na točko 2 „KAKOVOST OPERACIJE“, podtočko 2.1 “VODENJE IN ORGANIZACIJA IZVEDBE PROJEKTA“, glede katerega je tožeča stranka prejela 3 od 5 točk, neobrazložena. Razlogi v tem delu niso pomanjkljivi, saj je tožena stranka obrazložila, da iz vloge izhaja, da niso predstavljene reference za vse člane projektne skupine, pač pa zgolj za člane ožje skupine (trije člani), medtem ko za člane projektne skupine, ki so predstavniki določenih partnerjev (pet predstavnikov) reference niso podane, čeprav bodo vključeni v izvedbeni del operacije, podana pa je dobra predstavitev vodenja in organizacije izvedbe operacije. V tem delu tako ni podana absolutna bistvena kršitev določb postopka. Je pa podana nepravilna ugotovitev dejanskega stanja. V točki 5. Javnega razpisa za sofinanciranje razvoja in promocije integralnih produktov turističnega gospodarstva (v nadaljevanju razpis) je kot eno od meril za ocenjevanje vlog pod točko 2.1 določena tudi postavka „VODENJE IN ORGANIZACIJA IZVEDBE OPERACIJE“, pri tem pa je rubrika pod a) točke 5.6 na str. 17 vloge tožeče stranke, ki je dejansko v naprej pripravljen obrazec MGRT oz. Evropskega sklada za regionalni razvoj, naslovljena kot „Člani projektne skupine za vodenje celotne operacije (vodja, člani, nadzor)“ rubrika pod b) točke 5.6 na str. 18 pa „Vodenje operacije in reference“. Iz navedenega tako ne izhaja, da bi morale reference biti navedene za vse člane projektne skupine, pač pa zgolj za tiste, ki bodo skrbeli za vodenje operacije. Pri tem pa je tožnica pri točki a) izrecno navedla, da je ostale člane projektne skupine navedla z razlogom, da ti s svojimi izkušnjami pomagajo oblikovati ITP, pri čemer pa niso vključeni v vodenje celotne operacije, le-to bo v domeni B.B.,C.C. in D.D. Za vse tri navedene pa je tožnica pod točko b) navedla reference, kot je bilo v vlogi zahtevano. Tožena stranka je tako v tem delu nepravilno ugotovila dejansko stanje.

15. Sodišče tudi pritrjuje navedbam tožeče stranke, da izpodbijana odločba v preostalem, grajanem delu nima razlogov o odločilnih dejstvih, zaradi česar je ni mogoče preizkusiti (prvi odstavek 214. člena ZUP). Za pošten postopek je namreč bistveno, da ima oseba, katere pravice, dolžnosti in interesi so predmet postopka, ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskega kot tudi glede pravnih vidikov zadeve. Navedeno lahko poda samo, kolikor je akt v nekem upravnem postopku ustrezno obrazložen, saj je v nasprotnem primeru kršena njegova pravica do pravnega varstva iz 25. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju URS). Sploh v enostopenjskih postopkih, kot je obravnavani, mora obrazložitev organa izpodbijane odločbe zadostiti pogojem iz 214. člena ZUP. Slednji določa, da mora biti upravna odločba obrazložena tako, da obsega: 1. razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; 2. ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; 3. razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; 4. navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; 5. razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in 6. razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.

16. Utemeljene so tako tožbene navedbe, da se izpodbijana odločba v delu, kjer je vloga ocenjena po merilu pod tč. 1 „VZDRŽNOST IN TRAJNOST POSLOVNEGA MODELA“ pri postavki prihodkov in stroškov, ne da preizkusiti. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa v tem delu namreč izhaja le, da je vloga prejela 3 točke, ker iz vloge izhaja, da so predpostavke za prihodke in stroške pomanjkljivo predstavljene oz. utemeljene. Takšna splošna opredelitev brez utemeljitve razlogov, zakaj so te predpostavke pomanjkljive, pa ne zadošča za standard obrazloženosti odločbe.

17. Utemeljeno tožeča stranka graja kot neobrazloženo tudi obrazložitev v zvezi z merilom pod točko 6. „PRISPEVEK K DRUŽBENIM SPREMEMBAM“, podtočko 6.2 “PRISPEVEK OPERACIJE K DOSEGANJU CILJEV SLOVENSKE STRATEGIJE PAMETNE SPECIALIZACIJE“, glede katerega je tožeča stranka prejela 1 od 3 točk. Tožena stranka je v obrazložitvi navedla zgolj, „...da je iz vsebine operacije razvidno, da prispeva k doseganju dveh oz. treh ciljev prednostnega področja S4.“. Sodišče ugotavlja, da so razlogi izpodbijane odločbe v tem delu pomanjkljivi in se jih ne da preizkusiti, saj ni mogoče razbrati, ali je tožnica dosegla dva ali tri cilje in katere, prav tako se ne ve, katerih dveh oz. enega cilja naj ne bi dosegla in zakaj.

18. Nadalje so utemeljene tožbene navedbe v zvezi z merilom pod točko 3. „REALNOST IZVEDBE OPERACIJE“, podtočko 3.1 “REALNOST PRIČAKOVANIH REZULTATOV OPERACIJE“ in podtočko 3.2. „REALNOST VIŠINE PREDVIDENIH STROŠKOV ZA OPERACIJO IN POSAMEZNO AKTIVNOST“, kot je to označeno v točkovniku tožene stranke z dne 31. 5. 2018, in glede katerega je tožeča stranka prejela 3 od 5 točk. Sodišče ugotavlja, da so razlogi izpodbijane odločbe v delu, ki se nanaša na podtočko 3.1 “REALNOST PRIČAKOVANIH REZULTATOV OPERACIJE“ prav tako pomanjkljivi, saj je navedeno zgolj, da so rezultati pomanjkljivo utemeljeni, in da so podana splošna izhodišča za napovedane rezultate, kar onemogoča njihovo preverljivost. Iz obrazložitve pa ne izhaja, kateri rezultati so pomanjkljivo utemeljeni, niti kakšna „splošna“ izhodišča za napovedane rezultate je tožnik podal ter tudi ne, zakaj tožena stranka šteje tožnikova izhodišča za napovedane rezultate za splošna. Odločbe tako tudi v tem delu ni mogoče preizkusiti.

19. V zvezi z odločitvijo, ki se nanaša na oceno merila iz podtočke 3.2 „REALNOST VIŠINE PREDVIDENIH STROŠKOV“, pri kateri tožeča stranka ni prejela niti ene točke, ker naj bi med upravičene stroške umestila tudi stroške za seminarje in udeležbe na športnih prireditvah, pa je tožena stranka nepravilno uporabila materialno pravo, v posledici česar je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

20. Sodišče ugotavlja, da je bil razpis objavljen v okviru „Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014 do 2020“, prednostne osi „Dinamično in konkurenčno podjetništvo za zeleno gospodarsko rast“; prednostne naložbe; „Razvoj in izvajanje novih poslovnih modelov za MSS, zlasti v zvezi z internacionalizacijo“; specifičnega cilja „Povečanje mednarodne konkurenčnosti MSP“ (točka 2 razpisa). Posebej je bilo v točki 2.1 določeno, da je namen javnega razpisa spodbuditi podjetja k bolj inovativnemu pristopu pri oblikovanju turističnih produktov/storitev in pomagati pri trženju in promociji, ter da se želi s sofinanciranjem razvoja in promocije turističnih produktov turističnemu gospodarstvu omogočiti pogoje za pospešen razvoj turistične dejavnosti malih in srednjih podjetij. Prav tako se želi spodbuditi način poslovanja, ki temelji na načelih trajnostnega razvoja in digitalnega trženja. Predmet razpisa je bil opredeljen v točki 2.2, in sicer je predmet razpisa sofinanciranje izvedbe aktivnosti za razvoj in promocijo novih integralnih turističnih produktov turističnega gospodarstva, ki temeljijo na principih trajnostnega razvoja ter s tem okrepiti konkurenčnost in kakovost na vseh področjih in na vseh ravneh slovenskega turizma, pri čemer je pri aktivnostih vezanih na umestitev turističnega produkta na trg, poudarek na digitalnih vsebinah. V nadaljevanju je v točki 4.3 pod pogoji za operacijo v točki 1 še določeno, da mora biti operacija skladna z namenom, ciljem in s predmetom javnega razpisa ter s cilji „Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014 do 2020“.

21. Nadalje so v točki 10.1 razpisa opredeljeni upravičeni stroški. Tako je določeno, da so predmet sofinanciranja upravičeni stroški, ki so skladni z Navodili organa upravljanja o upravičenih stroških za sredstva evropske kohezijske politike v obdobju 2014 do 2020 (v nadaljevanju Navodila OU o upravičenih stroških) in so neposredno povezani s predmetom razpisa. Kot upravičeni stroški po tem razpisu pa se štejejo (v neto znesku brez DDV) stroški storitev zunanjih izvajalcev in stroški informiranja in komuniciranja, ki se nanašajo na naslednje vsebinske sklope aktivnosti: 1. razvoj integralnih turističnih produktov, 2. oblikovanje (podoba vsebin), 3. digitalna prenova obstoječih ali vzpostavitev novih digitalnih komunikacijskih orodij in 4. oglaševanje. Kot jasno izhaja iz navedene določbe, so upravičeni stroški tisti, ki so skladni z Navodili OU o upravičenih stroških ter so neposredno povezani s predmetom razpisa. Ob vpogledu v navodila OU o upravičenih stroških št. 007-66/2015-12, ki so veljala v času spornega javnega razpisa iz aprila 2016, in sicer verzija 1.02, ta navodila pa je izdala Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, izhaja, da spadajo stroški informiranja in komuniciranja med upravičene stroške, pri čemer so med primeri upravičenih stroškov informiranja in komuniciranja izrecno navedeni tudi stroški nastopov na sejmih in razstavah. Zapis v javnem razpisu pod točko 10.1, da niso upravičeni stroški nastopov na sejmih in razstavah, tako ni v skladu z zgoraj navedenimi Navodili OU, na katera se razpis izrecno sklicuje.

22. Sodišče tudi ugotavlja, da so predmet sofinanciranja po javnem razpisu sicer res upravičeni stroški, ki so neposredno povezani s predmetom razpisa, katerega cilj je spodbuditi način poslovanja, ki temelji na digitalnem trženju, in da je pri aktivnostih vezanih na umestitev turističnega produkta na trg poudarek na digitalnih vsebinah, vendar to ne pomeni, da so stroški sejmov in razstav popolnoma izključeni, saj iz razpisa iz točke 2.1 izhaja, da se želi spodbuditi „tudi“ in ne zgolj način poslovanja digitalnega trženja. Opredelitev v javnem razpisu, da niso upravičeni stroški nastopov na sejmih in razstavah je tako v samem nasprotju z namenom in cilji javnega razpisa, prav tako je v nasprotju s pravili, na podlagi katerih je bil javni razpis objavljen. Javni razpis namreč ni niti podzakonski predpis. Njegova vsebina po obliki ni skladna z ustaljenimi oblikami pravnega normiranja, niti temu ne ustrezajo organi, ki ga sprejmejo, oz. ni ustrezno določen postopek njegovega sprejemanja. Javni razpisi oz. pozivi so namenjeni obveščanju in ne določanju splošnih in abstraktnih pravnih norm, kar pomeni, da v javnem razpisu oz. pozivu navedenih pravil, ki nimajo podlage v predpisu, ni mogoče upoštevati in na njihovi podlagi sprejeti odločitve. To izhaja tudi iz četrtega odstavka 153. člena URS, ki določa, da morajo posamični akti in dejanja državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil temeljiti na zakonu ali na zakonitem predpisu.2 Zato v javnem razpisu tudi ni mogoče ožiti oz. krčiti pogojev, kot jih določa pravni predpis.3

23. Neutemeljene pa so tudi tožbene navedbe, da vloga tožeče stranke ni izpolnjevala tudi pogoja vezanega na prepoved začetka izvajanja projekta, saj je že pred dne 5. 3. 2018, ko je vložila vlogo za sofinanciranje, dne 5. 9. 2017 sklenila pogodbo z zunanjim izvajalec in se je s tem projekt že začel izvajati. Razpis v točki 4.3 kot pogoj za dodelitev sredstev v tč. 4 določa tudi, da se operacija še ni začela izvajati, lahko pa se prične po oddaji vloge za razpis. Sodišče ob vpogledu v pogodbo o sodelovanju z dne 5. 9. 2017, ki jo je tožeča stranka priložila tožbi (dokaz A5), nahaja pa se tudi v upravnem spisu, ugotavlja, da sta se z navedeno pogodbo tožnica in družba E. načelno dogovorili o sodelovanju na področju promocije tožeče stranke, da pa iz pogodbe ne izhajajo konkretni posli, roki za izvedbo in plačilo za opravljene storitve s strani družbe E. za tožečo stranko, zato navedena pogodba, s katero sta se stranki zgolj načelno dogovorili o sodelovanju, ne more dokazovati, da je tožeča stranka začela operacijo izvajati pred vložitvijo vloge.

24. Po obrazloženem se izpodbijane odločbe v delih, ki se nanašajo na obrazložitev doseženih meril pod tč. 1 „VZDRŽNOST IN TRAJNOST POSLOVNEGA MODELA“, podtočko 6.2 “PRISPEVEK OPERACIJE K DOSEGANJU CILJEV SLOVENSKE STRATEGIJE PAMETNE SPECIALIZACIJE“ in podtočko 3.1 “REALNOST PRIČAKOVANIH REZULTATOV OPERACIJE“ ne da preizkusiti , zato je podana absolutna bistvena kršitev pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1. V delu podtočke 2.1 “VODENJE IN ORGANIZACIJA IZVEDBE PROJEKTA“ je podana kršitev nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja, v delu ocene merila iz podtočke 3.2 „REALNOST VIŠINE PREDVIDENIH STROŠKOV“ pa je podana kršitev nepravilne uporabe materialnega prava, v posledici česar je ostalo tudi dejansko stanje v tem delu nepopolno ugotovljeno. Sodišče je zato v skladu z 2. in 3. točko prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijani sklep MGRT odpravilo ter zadevo vrnilo temu organu v ponovni postopek, v katerem bo moral le-ta odpraviti navedene kršitve pravil postopka, pravilno in popolno ugotoviti dejansko stanje ter nato ustrezno uporabiti materialno pravo v zgoraj nakazani smeri.

25. Zaradi kršitev pravil postopka, ki jih mora odpraviti organ, sodišče samo ni moglo odločiti o stvari in tudi ni razpisalo glavne obravnave, pač pa je odločilo na seji (analogna uporaba prvega odstavka 65. člena ZUS-1). Tožnica je sicer predlagala tudi, naj sodišče odloči v sporu polne jurisdikcije tako, da njeni vlogi za sofinanciranje operacije „DRAŠ-CLEAN“ v višini 93.000,00 EUR ugodi. Sodišče pojasnjuje, da v obravnavani zadevi podatki postopka ne dajejo zanesljive podlage za sodno odločanje o stvari, saj je treba glede na relevantno pravno podlago najprej ugotoviti pravilno dejansko stanje in nato ponovno opraviti točkovanje vloge. Razen tega z vidika ustavne podlage (tretji odstavek 120. člena in 157. člen Ustave) velja, naj sodišče v upravnih zadevah le izjemoma odloča o stvari sami, še zlasti če sama presoja zakonitosti ne bi zadovoljila namena, zaradi katerega se ti akti preizkušajo v upravnem sporu. To izhaja tudi iz določb prvega odstavka 7. člena ZUS-1 in 65. člena tega zakona.4 Vendar za tak primer, ko bi sodno odločanje moralo nadomestiti upravno odločanje, ker bi drugačno ravnanje pomenilo nedopusten poseg v pravico do sodnega varstva ali ker bi to zahtevala narava pravice ali varstvo ustavne pravice, v obravnavani zadevi ne gre. Prav tako ni podana nobena od okoliščin iz 1. in 2. točke prvega odstavka 65. člena ZUS-1. 26. O stroških postopka je sodišče odločilo v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 v zvezi z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Tožeči stranki je prisodilo pavšalni znesek v višini 285,00 EUR, kar je dolžna povrniti tožena stranka, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od prvega dne po preteku 15 dnevnega roka za izpolnitev obveznosti do plačila.

1 Tako sodbe UPRS I U 241/2012 z dne 25. 9. 2012, I U 854/2017 z dne 14. 6. 2018 in I U 1212/2011 z dne 9. 2. 2012. 2 Tako sodbe VSRS X Ips 357/2015 z dne 5. 4. 2017, X Ips 358 /215 z dne 5. 4. 2017 in X Ips 409/2012 z dne 18. 12. 2013. 3 Smiselno tako sklep VSRS X Ips 361/2009 z dne 30. 12. 2010 in odločba USRS U-I-98/99 z dne 16. 7. 1999. 4 Tako sodba Upravnega sodišča RS I U 881/2015 z dne 30. 5. 2017.