Jedro

Odločba z dne 4. 8. 2022, ki je bila v skladu ZUP pravilno fiktivno vročena je pravnomočna, ker se toženec zoper njo ni pritožil. Pravno relevantno je zgolj dejstvo, kot izpostavlja sodišče v 13. točki, da toženec preplačani višini zneska ni ugovarjal oziroma ni dokazal, da ga je vrnil, zato je sodišče tožbenemu zahtevku na plačilo glavnice v višini 239,95 EUR utemeljeno ugodilo.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (I., III. in IV. točka izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II.Stroške pritožbe nosi tožena stranka sama.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je toženec dolžan tožnici plačati 239,95 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 3. 2025 dalje do plačila v 15 dneh pod izvršbo. Začasni zastopnici so bili priznani nagrada in stroški za zastopanje v višini 332,71 EUR, ki se izplačajo iz sredstev založenega predujma za stroške začasne zastopnice na njen transakcijski račun. Toženec je dolžan tožniku v roku 15 dni povrniti stroške postopka v višini 357,31 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sodno takso je dolžan plačati toženec.

2.Zoper I., III. in IV. točko izreka sodbe se iz vseh pritožbenih razlogov po začasni zastopnici pritožuje toženec. Pritožbenemu sodišču predlaga, da primarno pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo v I., III. in IV. točki izreka spremeni tako, da tožbo v celoti zavrne s stroškovno posledico, da je tožnica dolžna tožencu povrniti stroške postopka v 15 dneh, podredno pa pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo v I., III. in IV. točki izreka razveljavi ter zadevo vrne v ponovno sojenje sodišču prve stopnje pred drugega sodnika posameznika oziroma sodnico posameznico, s pripadajočo stroškovno posledico. Sodba je v izpodbijanem delu v I., III. in IV. točki izreka napačna, nepravilna in nezakonita. Sodišče je povsem neutemeljeno, nasprotno podatkom spisa ugotovilo, da je tožbeni zahtevek utemeljen, ker naj bi toženec kršil obveznost aktivnega iskanja zaposlitve, na podlagi katere je tožnik izdal nezakonito odločbo z dne 4. 8. 2022, s katero je tožencu znižal mesečno denarno nadomestilo za 30 %. Tožnik je vsak mesec izplačal tožencu denarno nadomestilo, zato ni jasno, zakaj in kako naj bi prišlo do preplačila, če je tožnik tisti, ki je odmerjal in izplačeval nadomestilo na račun tožencu. Sodišče se v sodbi ni opredelilo do ugovora temeljnih procesnih predpostavk, ki so bili že podani v odgovoru na tožbo, zaradi česar gre za absolutno bistveno kršitev postopka po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Toženec je opozoril, da tožba ne vsebuje vseh identifikacijskih podatkov, kot jih določa ZPP. V tožbi tožnik ni navedel niti matične številke niti davčne številke, zato ni popolna ter bi jo moralo sodišče že samo po uradni dolžnosti zavreči. Sodišče je napačno presodilo, da je odločba z dne 4. 8. 2022, v kateri je tožnik ugotovil, da je toženec prekršil obveznosti aktivnega iskanja zaposlitve in tožencu znesek denarnega nadomestila, priznan z odločbo z dne 7. 2. 2022, do izteka pravice znižal za 30 %, pravilna in pravnomočna. Odločbe z dne 7. 2. 2022 ni prejel, niti ne ve, o čem je bilo v odločbi odločeno, če ta odločba sploh obstaja. Z odločbo z dne 4. 8. 2022 je tožnik očitno spremenil odločbo z dne 7. 2. 2022, ki ne obstaja, zato izrek nima pravno zavezujočih posledic. Toženec ni imel možnosti, da bi se zagovarjal pred tožnikom oziroma pojasnil, da ni kršil obveznosti, saj je vedno iskal službo, kot je bilo dogovorjeno. Toženec je ves čas prejemanja nadomestila izpolnjeval svoje obveznosti iskanja zaposlitve. Stališče sodišča o pravnomočnosti odločbe 4. 8. 2022 je zmotno, saj tožencu ni bila pravilno vročena, toženec je ni prejel in ni imel možnosti vložiti pravnega sredstva. Tožnik je kršil vse določbe ZUP glede vročanja odločbe. K tožbi je tožnik priložil le poštni listek, ki prikazuje, da je tožnik nekaj odpremil na naslov v A., čeprav ima toženec stalni naslov v Srbiji, kamor je tožnik vročal tožbo, kot izhaja iz uradnih evidenc centralnega registra prebivalcev. Napačno je stališče, da bi moral toženec sam sporočiti spremembo prebivališča, kar ne drži, če ta sprememba izhaja iz uradnih evidenc. O tem se sodišče ni opredeljevalo in tega ni ugotavljalo, zato gre za napačno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Do preplačila nadomestila tožencu v skupni višini 239,95 EUR ni prišlo, saj je tožencu skladno s priznano pravico pripadal znesek v višini 730,84 EUR. Ker odločba o znižanju sredstev še ni postala dokončna, tožnik ne more enostransko zahtevati povračila sredstev, ki jih je z nezakonito odločbo enostransko znižal. To je v nasprotju z določbami ZUP. Napačna je odločitev glede zakonskih zamudnih obresti, ki naj bi tekle od 17. 3. 2025, saj toženec tožniku sploh ne dolguje glavnice, zaradi česar niso nastale niti zakonske zamudne obresti. Kršena je pravica do izjave toženca, ki ni bil zaslišan, sodišče ni izvedlo nobenih dokazov in dokaznega postopka. Toženec bi lahko izpovedal, da je ves čas iskal novo zaposlitev ter da so izdane odločbe napačne. Sodišče ni niti poskušalo vabiti toženca na zaslišanje niti ni pri začasni zastopnici preverilo, če je uspela stopiti v stik s svojo stranko. Sodba je obremenjena z absolutno bistvenimi kršitvami postopka po 8., 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Ker gre za prežetost sodbe z absolutno bistvenimi kršitvami, ne more v ponovnem sojenju soditi isti sodnik, zato mora biti zadeva dodeljena drugemu sodniku. Priglaša stroške pritožbe.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi, ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo, pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, niti do zatrjevanih s strani toženca. Ne gre za absolutno bistveno kršitev, če se sodišče ni opredelilo do navedb in izvajanj, ki za razsojo zadeve niso odločilna.

5.Pravno podlago, na katero se je oprlo sodišče, predstavlja določba 2. alineje prvega odstavka 140. člena Zakona o urejanju trga dela (ZUTD), po katerem ima ZRSZ v primeru izplačil denarnega nadomestila po nastanku razlogov, zaradi katerih denarno nadomestilo po tem zakonu preneha ali miruje, pravico zahtevati vračilo le-tega. Skladno s 3. alinejo drugega odstavka istega člena se denarno nadomestilo zahteva v neto znesku.

6.Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje in iz listinske dokumentacije je razvidno, da je bila tožencu z odločbo z dne 7. 2. 2022 priznana pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo za čas 6 mesecev za obdobje od 1. 1. 2022 do 30. 6. 2022. Ob ugotovitvi, da je toženec 13. 5. 2022 prvič kršil obveznosti zaradi neaktivnega iskanja zaposlitve, je tožnik 4. 8. 2022 izdal odločbo, s katero je bilo tožencu za obdobje od 13. 5. 2022 do 30. 6. 2022 denarno nadomestilo med brezposelnostjo znižano za 30 %. Odločba je postala dokončna in pravnomočna 7. 9. 2022. Ker je bilo tožencu denarno nadomestilo za sporno obdobje izplačano v polni višini, je prišlo do preplačila nadomestila v višini 239,95 EUR. Toženec se na zahtevek tožnika za vračilo z dne 5. 8. 2022 in opomin pred tožbo z dne 3. 10. 2023 ni odzval.

7.Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je izpodbijana sodba obremenjena z absolutno bistvenimi kršitvami določb postopka iz 8., 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP je podana, če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe ali če sodba sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi v odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. Izpodbijana sodba takšnih pomanjkljivosti ne vsebuje in jo je mogoče preizkusiti. Prav tako ni zaslediti pavšalno zatrjevane protispisnosti, ki je toženec ni konkretiziral.

8.Pritožba sodišču prve stopnje neutemeljeno očita kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je imel toženec možnost obravnavanja pred sodiščem, ki mu jo je sodišče v celoti podelilo, zaradi česar niso utemeljeni niti očitki o kršitvi pravic, zagotovljenih z Ustavo. Čeprav sodišče toženca ni zaslišalo, to ne pomeni, da mu ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, kot zmotno zatrjuje toženec. Po sodni praksi je logična posledica postavitve začasnega zastopnika tožencu,1 da toženec ni povabljen na glavno obravnavo in da sodišče dokaza z njegovim zaslišanjem ne more izvesti, saj ima začasni zastopnik v postopku, za katerega je postavljen, vse pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika, ki ima v postopku enak položaj, kot bi ga imela stranka. Ker je bilo dejansko stanje na podlagi izvedenih dokazov dovolj popolno in pravilno razjasnjeno, je sodišče pravilno zaključilo, da njegovo zaslišanje ni bilo potrebno in slednje tudi obrazložilo.

9.Sodišče ni zagrešilo relativne kršitve določb postopka v zvezi z uporabo 8. člena ZPP. Povzelo je potek upravnega postopka, opravilo dokazno presojo in svojo odločitev tudi ustrezno obrazložilo. Pavšalne trditve o tem, da je sodišče v izpodbijani sodbi materialno pravo razložilo in uporabilo očitno napačno, sama zase brez dodatne argumentacije ne predstavljajo kratke obrazložitve nasprotnega stališča. Navedbe in z njim povezana vprašanja, s katerimi pritožnik graja le postopek in razloge, ki ne nanašajo na pravna stališča sodišča prve stopnje, zato ne ustrezajo zahtevanim kriterijem skladno z določbami ZPP.

10.Neutemeljen je pritožbeni očitek, da se sodišče ni opredeljevalo do ugovora temeljnih procesnih predpostavk. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje2 je javnopravni subjekt, katerega identiteta ni vprašljiva in ga sodišče ugotovi iz uradnih evidenc.3 Tožnikova opustitev navedbe davčne oziroma matične številke ne onemogoča vsebinskega odločanja o tožbi, saj ga je mogoče nedvoumno identificirati na podlagi identifikacijskih podatkov, s katerimi je označen v tožbi. V okoliščinah obravnavanega primera bi zavrženje tožbe zgolj zato, ker tožnik ni navedel svoje davčne oziroma matične številke, pomenila nesorazmeren poseg v tožnikovo ustavno pravico do sodnega varstva (23. člen URS). Tudi sicer se je v sodni praksi izoblikovalo stališče, da pomeni zavrženje tožbe v podobnih primerih za prekomeren poseg in je v neskladju z načelom pravne države.4

11.Predmet spora je v tem sporu tudi vprašanje, ali je bila z vročitvijo spornih listin tožniku na način, kot izhaja iz listinske dokumentacije5 šteti za vročitev, ki jo v takem primeru predpisuje ZUP. Pritožbeno sodišče ne dvomi v ugotovitev sodišča, pred tem pa tudi tožnika, da so bili v sporni zadevi izpolnjeni pogoji za vročitev. Upoštevajoč obrazloženo so neutemeljeni vsi pritožbeni očitki, da vročitev v tem primeru ni bila opravljena in da je bila opravljena na naslovu, na katerem tožnik ne prebiva. Vročitev po določbah ZUP ni vezana namreč izključno na kraj stalnega prebivališča, temveč je vezana na določeno osebo. Ob upoštevanju četrtega odstavka 87. člena ZUP je bila tožencu odločba z dne 4. 8. 2022 vročena s fikcijo vročitve. Sodišče je v 10. točki ugotovilo, da je bila odločba z dne 4. 8. 2022, s katero je odpadel temelj za prejem nadomestila v prvotno priznani višini z dne 7. 2. 2022 vročena. Iz kopije vročilnice na odločbi z dne 4. 8. 20226 je razvidno, da ker tožencu ob poskusu vročitve pisanja 5. 8. 2022 ni bilo mogoče osebno vročiti na naslovu A., mu je bilo v hišnem predalčniku istega dne puščeno sporočilo z obvestilom, kje se nahaja pismo in pravne posledice. Ker toženec pisma v roku 15 dni ni prevzel, mu je bilo to 22. 8. 2022 puščeno v hišnem predalčniku.

12.Sodišče v 11. točki pravilno opozarja, da toženec tožniku ni sporočil spremembe bivališča, čeprav ga k temu zavezuje določba 96. člena ZUP. Tožencu je bil na navedeni naslov 5. 8. 2022 s fiktivno vročitvijo vročen zahtevek za vračilo preveč izplačanih sredstev denarnega nadomestila.7 Nesprejemljiva je zato trditev, da toženec pisanj ni prejel in se z njimi ni seznanil. Tudi opomin pred tožbo z dne 3. 10. 2022, ki je bil tožencu vročan na naslov v tujini,8 se je vrnil na naslov tožnika z oznako "non reclame". Sodišče pravilno opozarja, da predstavlja opomin zgolj voljo tožnika izvensodno rešiti preplačilo nadomestila.

13.Neutemeljen je pritožbeni očitek glede obveznosti plačila zakonskih zamudnih obresti, češ da glavnica ne obstoji.

14.Neutemeljen je pritožbeni očitek, da iz izpodbijane sodbe ni razvidno, na kateri podlagi je prišlo do preplačila nadomestila tožencu v skupni višini 239,95 EUR, saj se je sodišče v 6. točki podrobno in razumljivo opredelilo do nastanka vtoževanega preplačila.

15.Brez pravne podlage je pritožbeni očitek, da gre v odločbi z dne 4. 8. 2022 za izrek, ki nima pravno zavezujočih posledic. Odločba z dne 4. 8. 2022 se v izreku ne sklicuje na odločbo z dne 7. 2. 2022, temveč iz izreka odločbe z dne 4. 8. 2022 izhaja, da je toženec 13. 5. 2022 prvič kršil obveznost aktivnega iskanja zaposlitve, zaradi česar se mu znesek denarnega nadomestila, ki je bil priznan z odločbo tožnika z dne 7. 2. 2022 do izteka pravice zniža za 30 % mesečnega denarnega nadomestila, ki je bil priznan na dan storitve prve kršitve.

16.Upoštevajoč obrazloženo je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi izpodbijano sodbo skladno z določbo 353. člena ZPP.

17.Tožena stranka na podlagi 165. in prvega odstavka 155. člena ZPP nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

-------------------------------

1Sklep XII Ps 437/2022 z dne 25. 5. 2022.

2Ustanovila ga je Republika Slovenija za izvajanje javne službe na področju zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti.

3Sodišče je v tožbi z dne 17. 3. 2025 (list. št. 1) označilo matično številko ZRSZ (5300410000).

4Lahko bi šlo za nesorazmeren ukrep (tako tudi VSL sklep I Cp 286/2017 z dne 22. 3. 2017) in je v neskladju z načelom pravne države (2. člen URS). V Poročevalcu DZ št. 1311 z dne 5. 12. 2016 (EPA 1650 - VII Predlog ZPP-E) je bilo glede 180.a člena ZPP pojasnjeno, da je navedba identifikacijskih podatkov v tožbi namenjena vodenju pravdnega postopka, učinkovitejši izvršitvi sodnih odločb, pri čemer so podatki o davčni oziroma matični številki nujni v zemljiškoknjižnem postopku, registrskem postopku, pa tudi v primeru vpisov po uradni dolžnosti.

5Priloge A.

6Priloga A1.

7Tožencu je bilo 8. 8. 2022 v hišnem predalčniku puščeno sporočilo, kje se pismo nahaja in kako ga prevzame. Pismo mu je bilo po poteku tega roka 24. 8. 2022 puščeno hišnem predalčniku (šteje, da je bila tožencu vročitev opravljena 23. 8. 2022).

8B.