Jedro

Kadar se zahteva izvršitev tuje sodne odločbe, ni treba, da bi bil prej izveden postopek za njeno priznanje, ki je predpisan za oblikovalne in ugotovitvene odločbe, zato o tem, ali dajatvena odločba, na podlagi katere se zahteva izvršitev izpolnjuje pogoj za priznanje, odloči izvršilno sodišče samo (prvi odstavek 13. člena ZIZ) kot o predhodnem vprašanju (šesti odstavek 108. člena ZMZP). Slednje pa pomeni, da odločitev o tem ne sodi v izrek sklepa o izvršbi, pač pa mora o tem, ali odločba izpolnjuje pogoje za priznanje sodišče zavzeti stališče le v obrazložitvi sklepa, medtem ko v njegovem izreku le dovoli izvršbo. Pri tem mora tako izvršilno sodišče prav tako, kot bi to storilo pristojno okrožno sodišče v posebnem postopku priznanja (tretji odstavek 108. člena ZMZP), ugotoviti, ali sodna odločba izpolnjuje pogoje za njeno priznanje, kar v sistemu omejenega preizkusa tujih sodnih odločb, ki je uveljavljen v Republiki Sloveniji pomeni, da sodišče preizkusi le, ali v postopku izdaje tuje sodne odločbe niso bile kršene nekatere najpomembnejše predpostavke, in sicer da morda ni podana kršitev načela kontradiktornosti (96. člen ZMZP), da ni podana izključna pristojnost sodišča RS (97. člen ZMZP), da v isti zadevi že ni bila izdana pravnomočna odločba ali morda pred sodiščem Republike Slovenije ne teče že prej začeta pravda (99. člen ZMZP), vsebinsko pa se preizkus omeji le na vprašanje ali tuja sodna odločba ne nasprotuje domačemu javnemu redu (100. člen ZMZP).

Izrek

Ugovoru in pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka dolžnika se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v točki A izreka odločilo, da se prizna pravnomočna sodba sodišča za civilnopravne zadeve G., opr. št. ... z dne ... in se s tem izenači s sodbami domačih sodišč, v točki B izreka pa je na podlagi te sodbe dovolilo izvršbo zaradi izterjave denarne terjatve v znesku 136.922,00 ATS in 26.846,72 ATS, oboje v tolarski protivrednosti s pripadki, z rubežem in cenitvijo premičnih stvari. Svojo odločitev je uprlo na ugotovitev, da je tujo sodno odločbo, na podlagi katere je bila zahtevana izvršba priznalo, pri čemer je o priznanju odločilo na podlagi šestega odstavka 108. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku - ZMZP kot o predhodnem vprašanju, na podlagi tega pa je nato dovolilo izvršbo.

Dolžnik je zoper točko A izreka izpodbijanega sklepa vložil pravočasno pritožbo, zoper točko B izreka pa pravočasen ugovor.

V pritožbi zoper točko A izreka, v katerem je bilo odločeno o priznanju tuje sodne odločbe je uveljavljal pritožbeni razlog bistvene kršitve določb postopka (1. točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ) in sicer absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ, češ, da izpodbijani sklep nima razlogov o tem ali tuja sodna odločba izpolnjuje pogoje za njeno priznanje, nadalje absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ, češ, da mu v postopku v katerem je bil izdan izvršilni naslov, ni bila dana možnost obravnavanja, ter še bistveni kršitvi določb postopka iz 96. člena ZMZP ter prvega odstavka 101. člena ZMZP.

V ugovoru zoper točko B izreka, v kateri je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo, pa je dolžnik uveljavljal ugovorni razlog iz 2. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ in sicer, da listina na podlagi katere je bila dovoljena izvršba ni izvršilni naslov, saj je zaradi vložene pritožbe zoper del sklepa, v katerem je bilo odločeno o priznanju, ki pa še ni pravnomočen, izdaja sklepa o dovolitvi izvršbe preuranjena. Pritožba in ugovor sta utemeljena.

**K pritožbi:** Pritožbeno sodišče se ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa o priznanju tuje sodne odločbe (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), pridružuje pritožbenim zatrjevanjem dolžnika, da je sodišče prve stopnje v tem delu zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ. Izpodbijani sklep namreč nima razlogov o odločilnih dejstvih, ki zadevajo pogoje za priznanje tuje sodne odločbe v Republiki Sloveniji.

V obravnavani zadevi je upnik vložil predlog za izvršbo na podlagi tuje sodne odločbe. Kadar se zahteva izvršitev tuje sodne odločbe, ni treba, da bi bil prej izveden postopek za njeno priznanje, ki je predpisan za oblikovalne in ugotovitvene odločbe, zato o tem, ali dajatvena odločba, na podlagi katere se zahteva izvršitev izpolnjuje pogoj za priznanje, odloči izvršilno sodišče samo (prvi odstavek 13. člena ZIZ) kot o predhodnem vprašanju (šesti odstavek 108. člena ZMZP). Slednje pa pomeni, da odločitev o tem ne sodi v izrek sklepa o izvršbi, kot je to napačno storilo sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom, pač pa mora o tem, ali odločba izpolnjuje pogoje za priznanje sodišče zavzeti stališče le v obrazložitvi sklepa, medtem ko v njegovem izreku le dovoli izvršbo.

V primeru odločanja o priznanju tuje sodne odločbe kot o predhodnem vprašanju, mora tako izvršilno sodišče prav tako, kot bi to storilo pristojno okrožno sodišče v posebnem postopku priznanja (tretji odstavek 108. člena ZMZP), ugotoviti, ali sodna odločba izpolnjuje pogoje za njeno priznanje, kar v sistemu omejenega preizkusa tujih sodnih odločb, ki je uveljavljen v Republiki Sloveniji pomeni, da sodišče preizkusi le, ali v postopku izdaje tuje sodne odločbe niso bile kršene nekatere najpomembnejše predpostavke, in sicer da morda ni podana kršitev načela kontradiktornosti (96. člen ZMZP), da ni podana izključna pristojnost sodišča RS (97. člen ZMZP), da v isti zadevi že ni bila izdana pravnomočna odločba ali morda pred sodiščem Republike Slovenije ne teče že prej začeta pravda (99. člen ZMZP), vsebinsko pa se preizkus omeji le na vprašanje ali tuja sodna odločba ne nasprotuje domačemu javnemu redu (100. člen ZMZP). O slednjem pa izpodbijani sklep nima razlogov, zaradi česar ga pritožbeno sodišče v tej smeri tudi ni moglo preizkusiti in je bilo zato treba v skladu s 3. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbi ugoditi, izpodbijani sklep v točki A izreka razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek.

V novem odločanju bo moralo sodišče prve stopnje odpraviti navedeno kršitev v zgoraj nakazani smeri in nato glede na ugotovljeno odločiti o utemeljenosti izvršilnega predloga, pred tem pa upoštevati tudi določilo 95. člena ZMZP, ki določa, da mora vložnik zahteve za priznanje predlogu zapriznanje tuje sodne odločbe priložiti tujo sodno odločbo ali njen overjen prepis in predložiti potrdilo pristojnega tujega sodišča oziroma drugega organa o pravnomočnosti oziroma izvršljivosti te odločbe po pravu države, v kateri je bila izdana. Upnik je namreč predlogu priložil le fotokopijo sodbe, ki pa ni overjena, zato bo v novem postopku treba odpraviti tudi to pomanjkljivost. **K ugovoru:** Ker sodišče prve stopnje še ni ugotovilo, ali so sploh izpolnjeni pogoji za priznanje tuje sodne odločbe, ki bi v skladu s 13. členom ZIZ lahko predstavljala izvršilni naslov, je pritožbeno sodišče glede na to, da je sodišče prve stopnje ugovor poslalo pritožbenemu sodišču pred uveljavitvijo novele Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ-A (tretja alineja drugega odstavka 122. člena ZIZ-A), ugodilo tudi ugovoru dolžnika in razveljavilo tudi sklep o izvršbi, ki je bil izdan preuranjeno.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.