Jedro

Nasprotne udeleženke se v konkretni situaciji ne morejo sklicevati na določbe o prekluziji, kolikor je med udeleženci spor o velikosti solastninskih deležev nepremičnine, ki je predmet delitve, saj sodišče v nepravdnem postopku odloči o delitvi le, kadar ta vprašanja med udeleženci niso sporna, sicer je napotitev nujna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je v obravnavani nepravdni zadevi zaradi delitve solastnine prekinilo nepravdni postopek in predlagateljici napotilo na pravdo, v kateri morata s tožbo zahtevati ugotovitev ničnosti sklenjene sodne poravnave, opr. št. P 487/2006, z dne 31.8.2007. Naložilo jima je, da morata tožbo vložiti v roku 30 dni po pravnomočnosti sklepa, sicer bo sodišče nepravdni postopek nadaljevalo in zaključilo na podlagi podatkov, ki so na voljo v nepravdnem spisu.

Nasprotna udeleženka je proti temu sklepu vložila pravočasno pritožbo z očitki o bistvenih kršitvah določb postopka in napačni uporabi materialnega prava. Navaja, da sodišče neutemeljeno ni uporabilo določilo člena 286 ZPP. Predlagateljici bi morali svojo trditveno podlago o morebitni drugačni velikosti njunih deležev na solastnih nepremičninah podati najkasneje do zaključka prvega naroka glavne obravnave. V primeru spora o velikosti deležev sodišče udeležence napoti na pravdo, vendar morajo vse svoje trditve o dejstvih in dokazne predloge podati najkasneje na prvem naroku glavne obravnave v postopku delitve. Poleg tega imata sodna poravnava in dedni dogovor, sklenjena pred Okrajnim sodiščem v Novem mestu, značaj pravnomočno razsojene stvari. Pravda o višini deleža nasprotne udeleženke na nepremičninah je tako že tekla pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu in bila pravnomočno končana. Prav tako je v času vložitve tožbe v zadevi P 487/2006 kot tudi ob sklepanju sodne poravnave, pod stal na parceli št. 140.S, kot stanovanjska hiša. Če sta bili predlagateljici ob sklepanju poravnave v zmoti, sta to bili zato, ker nista ravnali s skrbnostjo, ki se zahteva v prometu. Morebitna vložitev tožbe, h kateri sta predlagateljici napoteni, bi bila popolnoma nesmotrna in neekonomična, saj je sporni delež nepremičnine po cenitvi izvedenca vreden le 1.500,00 EUR, za kar se nima smisla pravdati.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je sklep o prekinitvi postopka oprlo na določilo 3. odst. 118. člena Zakona o nepravdnem postopku - ZNP, ki določa, da sodišče v primeru obstoja spora o predmetu delitve oziroma o velikosti njihovih deležev udeležence napoti na pravdo po določbah 9. in 10. člena ZNP. Ugotovilo je namreč, da med predlagateljicama in nasprotno udeleženko obstaja spor glede velikosti njihovih solastniških deležev na parc. št. 140.S k.o. D., ki je predmet delitve med solastniki.

V nepravdnem postopku se določbe Zakon o pravdnem postopku - ZPP smiselno uporabljajo (37. člen ZNP). Če ni v ZNP drugače določeno, se določbe ZPP uporabljajo neposredno ali prilagojeno glede na namen posamezne vrste nepravdnega postopka. Postopek za delitev stvari v solastnini je predlagalen nepravdni postopek, glede zbiranja procesnega gradiva je blizu pravdnemu postopku in je zato smiselna uporaba 286. člena ZPP dopustna. Vendar je treba pritrditi zaključkom sodišča prve stopnje, da se nasprotne udeleženke v konkretni situaciji ne morejo sklicevati na določbe o prekluziji, kolikor je med udeleženci spor o velikosti solastninskih deležev nepremičnine, ki je predmet delitve, saj sodišče v nepravdnem postopku odloči o delitvi le, kadar ta vprašanja med udeleženci niso sporna, sicer je napotitev nujna. Pritožba tudi nima prav, ko v zvezi z napotitvijo na pravdo opozarja na nemožnost vložitve tožbe zaradi obstoja procesne predpostavke že pravnomočno razsojene stvari. Predlagateljici sta namreč napoteni na pravdo na ugotovitev ničnosti sklenjene sodne poravnave opr. št. P 487/2006 z dne 31.8.2007 (pravilno tožbe za razveljavitev sodne poravnave, 392. člen ZPP) in ne na pravdo o višini deležev na solastnih nepremičninah. Se pa pritožbeno sodišče strinja z zaključki pritožbe o nesmotrnosti in neekonomičnosti nadaljnjega pravdanja med udeleženkami. Sicer pa sta predlagateljici v pripravljalni vlogi z dne 14.12.2009 sodišču sporočili, da se v izogib stroškom pravdanja za vložitev tožbe nista odločili. Pritožbeno sodišče je zato glede na zgoraj navedene razloge pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.