Up-835/04 - 7

21. 4. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. in B. B. iz Ž. na seji senata dne 31. marca 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba A. A. in B. B. zoper sodbo in sklep Upravnega sodišča v Ljubljani št. U 2141/2002 z dne 20. 4. 2004, zoper sklep št. U 1559/2001 z dne 18. 2. 2004 in zoper sodbo št. U 2076/2002 z dne 20. 4. 2004 se zavrže.

2.Ustavna pritožba A. A. in B. B. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. III Cp 2444/2004 z dne 12. 1. 2005 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Kranju št. In 2004/00271 z dne 4. 11. 2004 se ne sprejme.

Obrazložitev

A.

1.Pritožnika izrecno navajata, da ne izpodbijata posamičnih aktov (odločb), temveč ravnanje geodeta v izvedenem mejnem ugotovitvenem postopku in parcelaciji zemljišča parc. št. 54 in 55. Navajata tudi, da vlagata ustavno pritožbo še pred odločanjem na Vrhovnem sodišču o vloženih pritožbah. Iz zelo nejasne in nerazumljive ustavne pritožbe je mogoče sklepati, da gre za nezadovoljstvo pritožnikov s postopkom parcelacije zemljišč parc. št. 54, 55 in 843 k.o. Predoslje, ki je bil začet na pobudo lastnikov navedenega zemljišča. Pritožnika naj bi bila lastnika mejnih parcel in bi zato morala biti obveščena o ugotovitvenem postopku.

2.Pritožnika izpodbijata tudi v 2. točki izreka navedeni sklep Višjega sodišča v Ljubljani, s katerim je zavrnilo pritožbo zoper sklep Okrajnega sodišča v Kranju in ga potrdilo. S tem sklepom je sodišče zavrnilo predlog upnikov (tu ustavnih pritožnikov) za izdajo novega sklepa o izvršbi zaradi ponovnega motenja posesti, ker je ugotovilo, da niso izpolnjeni pogoji iz 229. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98, 75/02, 16/04 in 40/04 – ur.p.b. – v nadaljevanju ZIZ). Z izpodbijanimi sklepi naj bi bili kršeni členi 2, 15, 22, 23, 25, 33, 61, 67, 73, 125, 158 in 69 Ustave.

B. – I.

3.Iz ustavni pritožbi priloženih listin je mogoče ugotoviti, da sta pritožnika v zvezi z navedenim ugotovitvenim postopkom, v katerem naj bi prišlo do očitanih ravnanj geodeta, začela pred Upravnim sodiščem več postopkov, v katerih so bile tudi že izdane v izreku navedene sodne odločbe. Zoper vse navedene sodne odločbe sta se pritožnika pritožila, Vrhovno sodišče še v nobeni zadevi ni odločilo. Zato je Ustavno sodišče štelo, da vlagata ustavno pritožbo zoper navedene sodne odločbe. Ob tem ustavnima pritožnikoma pojasnjuje, da je ustavna pritožba dovoljena samo zoper posamične akte državnega organa in ne neposredno zoper posamična ravnanja odgovorne oziroma pooblaščene osebe. Zoper takšna ravnanja lahko prizadete osebe uveljavljajo pravno varstvo v postopku, v katerem je do takšnih ravnanj prišlo (kar sta pritožnika tudi storila) oziroma v drugih sodnih postopkih, lahko pa tudi v postopku na podlagi drugega odstavka 157. člena Ustave. Šele zoper odločbe, izdane v teh postopkih, je dovoljena ustavna pritožba.

4.Na podlagi prvega odstavka 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) se ustavna pritožba lahko vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Pritožnika sta zoper navedene odločbe Upravnega sodišča sicer vložila pritožbe, vendar pritožbeni postopki še niso končani. Zato ustavna pritožba ni dopustna in jo je bilo treba kot predčasno zavreči (1. točka izreka).

B. – II.

5.V obravnavani zadevi sta pritožnika predlagala, naj sodišče na podlagi 229. člena ZIZ izda nov sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova, izdanega v postopku zaradi motenja posesti. Zatrjevala sta, da je prišlo do ponovnega motenja njune posesti na način, ki se ni razlikoval od prejšnjega. Člen 229 ZIZ omogoča upniku, da predlaga sodišču izdajo novega sklepa o izvršbi na podlagi istega izvršilnega naslova, če je dolžnik, potem ko je na njegovi podlagi že izpolnil svojo obveznost, ponovno motil posest na način, ki se v bistvu ne razlikuje od prejšnjega motenja. Če gre za tak primer, upniku ni treba v novem sporu zaradi motenja posesti pridobiti novega izvršilnega naslova. Če pride do novega motenja posesti in niso izpolnjeni pogoji iz 229. člena ZIZ, pa mora upnik pridobiti nov izvršilni naslov. Odločitev sodišč (tudi če bi z njo bile kršene človekove pravice – glede tega se Ustavnemu sodišču ni bilo treba opredeljevati) ne more povzročiti pomembnejših posledic za pritožnika. Z odločitvijo sodišč pritožnika nista omejena v pravici, da uveljavljata morebitno motenje posesti v postopku zaradi motenja posesti niti da zavarujeta svojo morebitno lastninsko pravico v pravdnem postopku. Zavrnitev predloga za pritožnika nima takšnega pomena, da bi se z njuno zadevo poleg dveh instanc v okviru izvršilnega postopka moralo ukvarjati še Ustavno sodišče kot najvišji organ sodne oblasti za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

6.Prav tako od odločitve Ustavnega sodišča v obravnavanem primeru ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Treba je upoštevati, da od Ustavnega sodišča glede na to, da je njegova pristojnost v postopku ustavne pritožbe omejena na presojo kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin (prvi odstavek 50. člena ZUstS), ni mogoče pričakovati rešitve vseh pravnih vprašanj, pač pa le pravnih vprašanj ustavnopravnega pomena. Takšnih vprašanj pa v obravnavani zadevi ni. Zato Ustavno sodišče ustavne pritožbe v tem delu ni sprejelo (2. točka izreka).

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje prvega odstavka in druge alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan