Jedro

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da se predmetna zemljišča nahajajo v obračunskem območju, v katerem je zagotovljena priključitev na javno cesto, javni vodovod in javno kanalizacijo.

Zgolj pavšalna tožbena navedba, da je sporna infrastruktura od predmetnih zemljišč oddaljena 60 m, na drugačno odločitev ne vpliva, saj iz neprerekane ugotovite drugostopenjskega organa izhaja, da gre za priključek, ki ga tožnik gradi na zemljiščih v zasebni lasti (svoji).

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijano odločbo tožniku v zvezi z rušitvijo stanovanjske hiše in novogradnjo dveh stanovanjskih hiš na zemljišču s parc. št. 509/35, 509/36, 556/24, vse k.o. ..., odmerila komunalni prispevek, ki je na dan 10. 2. 2015 znašal 61.047,98 EUR. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik 27. 1. 2015 vložil zahtevek za izračun komunalnega prispevka, kateremu je priložil projekt PGD št. 01/2013 z dne 7. 5. 2014. Odmera temelji na 79. in 80. členu Zakona o prostorskem načrtovanju (v nadaljevanju ZPNačrt), Odloku o programu opremljanja stavbnih zemljišč Občine Škofljica (Uradni list RS, št. 1/08, v nadaljevanju Odlok), določbah Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 95/07, v nadaljevanju Pravilnik) ter ugotovitvi, da se zemljišča nameravane gradnje nahajajo na področju prostorske enote ŠSE 9/6, na kateri so možni priključki na ceste v asfaltni izvedbi z javno razsvetljavo, kanalizacijsko omrežje in vodovodno omrežje.

2. Drugostopenjski organ je zavrnil tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano odločbo. Sklicuje se na soglasji VO-KA, iz katerih izhaja, da je mogoča priključitev na vodovod in kanalizacijo in da se predvideni objekti nahajajo v obračunskem območju navedene komunalne opreme. Tožnikovo pritožbeno navedbo o 60 m oddaljenosti objekta od javnega kanalizacijskega omrežja šteje za nerelevantno, saj je glede na podatke spisa celoten potek priključnega voda treba šteti za hišni priključek, ki ga tožnik gradi na lastnih zemljiščih in ne bo predan v upravljanje izvajalcu javne gospodarske službe. Tako ni pravne podlage, da se investitorja oprosti plačila komunalnega prispevka.

3. Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da zemljišča nameravane gradnje niso opremljena, vsa v odločbi o odmeri komunalnega prispevka navedena infrastruktura pa se nahaja v cestnem telesu Albrehtove ulice in je cca 60 m oddaljena od predmetnih zemljišč, kar pomeni, da bo moral tožnik za opremljanje zemljišč z navedeno komunalno infrastrukturo to najprej zgraditi, da lahko izvede priključitev. Odloka, ki sta podlaga za obračun komunalnega prispevka, ne govorita o tem, kako se v takih primerih izračuna komunalni prispevek.

4. Toženka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in predlaga, naj sodišče tožbo zavrne.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Zakonska podlaga za odmero komunalnega prispevka je ZPNačrt. Po prvem odstavku 77. člena ZPNačrt je dolžnost občine, da zagotavlja gradnjo komunalne opreme, pri čemer se ta financira iz komunalnega prispevka, proračuna občine, proračuna države in iz drugih virov (drugi odstavek istega člena). Občina je upravičena do povrnitve dela stroškov opremljanja zemljišč, ki ga zavezanec - v obravnavani zadevi lastnik objekta, ki naj bi se na novo priključil na komunalno opremo - plača občini (prvi odstavek 79. člena in 80. čen ZPNačrt).

7. Občina lahko komunalni prispevek za posamezno vrsto komunalne opreme odmeri, če se stavbno zemljišče nahaja v obračunskem območju te vrste komunalne opreme (tretji odstavek 79. člena ZPNačrt), kar pomeni, da se na tem območju zagotavlja priključevanje na to vrsto komunalne opreme (prvi odstavek 76. člena ZPNačrt).

8. Za odmero komunalnega prispevka je glede na navedene določbe ključna ugotovitev, ali se stavno zemljišče nahaja v obračunskem območju tiste vrste komunalne opreme, za katero se prispevek odmerja.

9. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da se predmetna zemljišča nahajajo v obračunskem območju, v katerem je zagotovljena priključitev na javno cesto, javni vodovod in javno kanalizacijo. Ker tožnik tej ugotovitvi ne ugovarja, je odločitev toženke pravilna in na zakonu utemeljena. Tudi sicer pa bi ugotovitev, da za predvideno gradnjo ni zagotovljena minimalna komunalna oskrba, pomenila, da ni izpolnjenih pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja iz 66. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1).

10. Zgolj pavšalna tožbena navedba, da je sporna infrastruktura od predmetnih zemljišč oddaljena 60 m, na drugačno odločitev ne vpliva, saj iz neprerekane ugotovite drugostopenjskega organa izhaja, da gre za priključek, ki ga tožnik gradi na zemljiščih v zasebni lasti (svoji). Takšnih priključkov pa plačilo komunalnega prispevka ne zajema (peti odstavek 79. člena ZPNačrt), torej tudi navedena okoliščina ne more biti upoštevana pri odmeri komunalnega prispevka.

11. Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker dejstva in dokazi, ki jih navajata tožnik, niso pomembni za odločitev (druga alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

12. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.