Jedro

Vsebino sklepa o dedovanju določa 214.čl. ZD. Po 216.čl. pa sodišče odredi opravo v zemljiški knjigi potrebnih vpisov. To opravi po pravnomočnosti sklepa o dedovanju, ki je tudi sicer po določbi 40.čl. Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) podlaga za vknjižbo pravic (6.tč. 1.odst.).

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo obseg zapuščine po pokojnem F.R.T. (točka I izreka), ugotovilo, da je oporočna dedinja zapustnikova hči Š.R.M., ki deduje ugotovljeno zapuščino v celoti, udeleženka V.L. pa ima pravico dosmrtnega užitka na zapustnikovem deležu nepremičnine - počitniškem stanovanju v K. (točka II izreka), zakoniti dedinji v prvem dednem redu pa sta na podlagi vstopne pravice po pokojni zapustnikovi hčeri L.Š. zapustnikovi vnukinji E.Z. in V.Š. (točka III izreka).

Zoper sklep se je udeleženka V.L. pritožila. Uveljavlja vse pritožbene razloge s predlogom, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, sklep razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje prvostopenjskemu sodišču. Odločitev je najmanj preuranjena, zapuščinski postopek je bil predhodno prekinjen, sodba v pravdnem postopku je pravnomočna, toda udeleženka je kot tožnica vložila zoper to pravnomočno sodbo revizijo. Prvič je bila situacija podobna, a je uspela, utemeljen je torej razlog, da bi se v zapuščinskem postopku počakalo do ponovne rešitve revizije. Dejansko stanje se namreč v ponovljenem postopku ni prav nič spremenilo in je še vedno tako kot je bilo, ko je Vrhovno sodišče prvič reviziji ugodilo in je podana velika verjetnost, da bo pritožnica s ponovno revizijo zopet uspela in tudi, da bo dedinja premoženje, ki je predmet zapuščine, v celoti odtujila in pritožnica ne bo mogla priti do njenega dela zapuščine. Sicer pa bi moralo sodišče tudi odrediti, da se njena pravica dosmrtnega preužitka na zapustnikovem deležu nepremičnine vpiše v zemljiško knjigo, tako bo varovana njena pravica do tretjih oseb.

Pritožba ni utemeljena.

Pravdni postopek je, kot sama pritožnica ugotavlja, pravnomočno zaključen. Prekinitev pa traja do pravnomočnega zaključka pravde (3.odst. 213.čl. Zakona o dedovanju - ZD). Zato pritožbeni razlogi, ki se tičejo vprašanja nadaljevanja zapuščinskega postopka niso podani.

Vsebino sklepa o dedovanju določa 214.čl. ZD. Po 216.čl. pa sodišče odredi opravo v zemljiški knjigi potrebnih vpisov. To opravi po pravnomočnosti sklepa o dedovanju, ki je tudi sicer po določbi 40.čl. Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) podlaga za vknjižbo pravic (6.tč. 1.odst.). Tudi sicer zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti odloča o vknjižbi in drugih s to vknjižbo povezanih vpisih, na podlagi te sodne odločbe, torej pravnomočnega sklepa o dedovanju (1.odst. 46.čl. ZZK-1). Podlage za drugačno odločitev, dajatveni nalog zapuščinskega sodišča glede vpisa v zemljiško knjigo v izreku sklepa o dedovanju, ni v materialnem pravu.

Ker pritožbeni razlogi tako niso podani in pritožbeno sodišče tudi kršitev, na katere po uradni dolžnosti pazi, ni zasledilo, je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep prvostopenjskega sodišča (2.tč. 365.čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 163.čl. ZD ter 2.odst. 350.čl. ZPP).