Jedro

Predlog se zavrže. Predlog za dopustitev revizije je posebna vrsta sodnega predlagalnega akta, ki zaradi svoje narave (to pa je zagotovitev enotne sodne prakse oziroma razvoj prava prek sodne prakse) od strank zahteva pravno skrbno in natančno ter konkretno utemeljitev. Osrednji del predloga za dopustitev revizije je obveznost predlagatelja, da v njem natančno in konkretno navede sporno pravno vprašanje (četrti odstavek 367b. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). V tem delu so zakonske zahteve do strank celo bistveno strožje kot v primeru revizije same. Če predlagatelj tej zahtevi ne zadosti, sodišče predloga vsebinsko ne presoja, marveč ga v skladu s šestim odstavkom 367b. člena ZPP zavrže. Dolžnost natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje (ali bolje: pravni problem) ne pomeni nujno, da mora predlog vsebovati le eno vprašalno poved oziroma biti v obliki vprašalne povedi. Vprašanje je lahko navedeno tudi drugače, vendar pa mora biti jasno in jedrnato izkristalizirano.

Izrek

Predlog za dopustitev revizije se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je toženka dolžna plačati tožniku 7.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 4. 2017 do plačila. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo. Odločilo je, da ni šlo za posojilo, kot je zatrjeval tožnik, vendar pa je na podlagi prvega odstavka 87. člena ter prvega in tretjega odstavka 190. člena Obligacijskega zakonika ter prikritega pravno veljavnega dogovora v izjavah z dne 23. 11. 2013 in z dne 12. 12. 20131 zaključilo, da je dolžna toženka vrniti tožniku 2.000,00 EUR ter sporazumno dogovorjeno vrednost osebnega vozila Peugeot 807 v višini 5.000,00 EUR.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi toženke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo. Odločilo je, da je toženka izpolnila svojo obveznost in sta tako pravdni stranki realizirali dogovor o tem, kako bodo urejena njuna premoženjska razmerja.

3. Predlog za dopustitev revizije vlaga tožnik. V njem ne zastavi nobenih konkretnih pravnih vprašanj. Zatrjuje, da je šlo za posojilo in da pravdni stranki z ničemer nista želeli posegati na področje dedovanja po njuni (še živi) materi. Vrhovnemu sodišču predlaga, da revizijo dopusti, saj je višje sodišče zaradi povsem drugačne interpretacije dejanskega stanja zmotno uporabilo materialno pravo.

4. Predlog ni popoln.

5. Predlog za dopustitev revizije je posebna vrsta sodnega predlagalnega akta, ki zaradi svoje narave (to pa je zagotovitev enotne sodne prakse oziroma razvoj prava prek sodne prakse) od strank zahteva pravno skrbno in natančno ter konkretno utemeljitev. Osrednji del predloga za dopustitev revizije je obveznost predlagatelja, da v njem natančno in konkretno navede sporno pravno vprašanje (četrti odstavek 367b. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). V tem delu so zakonske zahteve do strank celo bistveno strožje kot v primeru revizije same. Če predlagatelj tej zahtevi ne zadosti, sodišče predloga vsebinsko ne presoja, marveč ga v skladu s šestim odstavkom 367b. člena ZPP zavrže. Dolžnost natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje (ali bolje: pravni problem) ne pomeni nujno, da mora predlog vsebovati le eno vprašalno poved oziroma biti v obliki vprašalne povedi. Vprašanje je lahko navedeno tudi drugače, vendar pa mora biti jasno in jedrnato izkristalizirano.

6. Ker predlagatelj tej zahtevi ni zadostil, Vrhovno sodišče predloga vsebinsko ni presojalo, marveč ga je v skladu s šestim odstavkom 367b. člena ZPP zavrglo.

1 Sodišče je ocenilo, da gre za navidezni posojilni pogodbi, ki sta prikrivali dogovor o zavarovanju oziroma o pridržku tožnika, da za »primer nesoglasja« zahteva nazaj 2.000,00 EUR in plačilo vrednosti osebnega vozila v dogovorjeni višini 5.000,00 EUR.