Jedro

Ker v obrazložitvi izpodbijanega sklepa o ustavitvi postopka navedeni razlogi, ki so narekovali ustavitev predmetnega postopka imenovanja notarja na prosto notarsko mesto s sedežem v Ljubljani niti glede na tožbene navedbe ne odstopajo od razlogov, ki jih je v predmetni zadevi navedlo Vrhovno sodišče v sodbi št. I Up 215/2021 z dne 15. 12. 2021, je mogoče zaključiti, da izpodbijani sklep o ustavitvi postopka za tožnico nima nikakršnih posledic in da je njen pravni položaj enak, kot pred ustavitvijo postopka.

Izrek

I.Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožnica po pooblaščeni odvetniški družbi pravočasno vlaga tožbo (s prilogami A1 - A 11) po 2. členu, podredno po 4. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1), zoper sklep o ustavitvi postopka Ministrstva za pravosodje št. 704-23/2020/115 z dne 1. 2. 2022, utemeljen na 135. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) v zadevi imenovanja notarja na prosto notarsko mesto s sedežem v Ljubljani, začeti na podlagi javnega razpisa (UL RS, št. 157/2020 z dne 30. 10. 2020), med tekom katerega je bila na to notarsko mesto že imenovana A. A. z odločbo ministra za pravosodje št. 704-23/2020 z dne 28. 7. 2021, zoper katero je tožnica kot neizbrana kandidatka sprožila upravni spor, v katerem je bilo tudi že odločeno s sodbo Upravnega sodišča št. I U 1272/2021 z dne 1. 10. 2021, s katero je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo. Vendar je bila navedena sodba na pritožbo tožnice odpravljena s sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 215/2021 z dne 15. 12. 2021, ki je tožnici prisodilo tudi povrnitev stroškov upravnega spora.

2. V posledici citirane sodbe Vrhovnega sodišča št. I Up 215/2021 z dne 15. 12. 2021 se je po stališču tožnice predmetna zadeva imenovanja notarja na prosto notarsko mesto na podlagi javnega razpisa vrnila v stanje, v katerem je bila pred izdajo izpodbijanega sklepa o ustavitvi postopka. Ne glede na njegovo poimenovanje namreč tožnica meni, da izpodbijani sklep o ustavitvi postopka predstavlja dokončni posamični upravni akt iz 1. odstavka 2. člena ZUS-1, še posebej glede na v njem vsebovani pravni pouk, po katerem je zoper izpodbijani sklep o ustavitvi postopka dopusten upravni spor.

3. V tožbi posebej poudarja, da zoper izpodbijani sklep o ustavitvi postopka tožnica nima na voljo nobenega drugega (rednega) pravnega sredstva niti drugega sodnega varstva, češ da primarno sodno varstvo po določilu 134. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ) ne bi bilo učinkovito zaradi bistvene razlike v kvaliteti sodnega varstva pred sodiščem splošne pristojnosti in pred upravnim sodiščem, saj pred sodiščem splošne pristojnosti ni zahtevka na odpravo izpodbijanega sklepa oziroma izpodbojne tožbe v smislu 1. alineje 33. člena ZUS-1. 4. Nadalje meni, da ji je bilo z izpodbijanim sklepom o ustavitvi postopka poseženo v človekove pravice in temeljne svoboščine iz 23. člena in 49. člena Ustave ter 6. člena EKČP in 47. člena Listine EU o temeljnih pravicah, ker je po stališču tožnice njihov sestavni del tudi pravica do meritorne odločitve, tako da bi se moral že začeti sodni postopek zoper odločbo ministra za pravosodje št. 704-23/2020 z dne 28. 7. 2021 o imenovanju A. A. na razpisano notarsko mesto tudi končati z vsebinsko odločitvijo o imenovanju konkretne osebe na razpisano prosto notarsko mesto.

5. Ker je po stališču tožnice pravica do meritorne sodne odločbe sestavni del pravice do sodnega varstva, naj bi tako bila z izpodbijanim sklepom o ustavitvi postopka tožnici odvzeta pravica do sodelovanja v predmetnem postopku, ustavljenim z izpodbijanim sklepom o ustavitvi postopka.

6. V tožbenem zahtevku tožnica predlaga, naj sodišče razsodi, kot sledi: (1.) Odpravi se sklep Ministrstva za pravosodje št. 704-23/2020/115 z dne 1. 2. 2022; (2a.) Ugotovi se, da je tožena stranka s sprejemom izpodbijanega sklepa posegla v sledeče človekove pravice tožeče stranke: - pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, - pravico do učinkovitega sodnega varstva iz 23. člena Ustave, - pravico do enake dostopnosti delovnega mesta pod enakimi pogoji iz 3. odstavka 49. člena Ustave, - pravico do poštenega postopka iz 6. člena EKČP, - pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča iz 47. člena Listine EU o temeljnih pravicah; (2b.) Ugotovi se, da je izpodbijani sklep nezakonit; (3.) Tožena stranka je dolžna tožnici povrniti stroške naslovnega postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka določenega v odločbi o njihovi odmeri dalje do plačila.

7. Sodišče tožbe, glede na naravo sprejete odločitve, ni vročilo nasprotnima strankama.

K točki 1:

8. Tožbo je sodišče zavrglo iz naslednjih razlogov:

9. Po določbi prvega odstavka 2. člena ZUS-1 je sodno varstvo v upravnem sporu zagotovljeno le zoper takšne dokončne akte, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika. O zakonitosti drugih aktov odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon, kar pomeni, da ni mogoče dopustiti tožbe zoper vsakršen upravni akt, ampak le zoper tistega oziroma zgolj v primeru, če gre za akt, s katerim se posega v pravno varovan položaj tožnika. Zato je po prvem odstavku 36. člena ZUS-1 sodišče dolžno opraviti predhodni preizkus tožbe in ugotoviti, ali so izpolnjene procesne predpostavke za njeno vsebinsko obravnavanje, med drugim tudi, ali je akt, ki se izpodbija v upravnem sporu, lahko predmet upravnega spora, oziroma ali je položaj stranke, ki toži takšen, da dopušča odločanje o njeni tožbi, o čemer se je tudi Vrhovno sodišče že večkrat izreklo, med drugim v sklepih I Up 142/2021 z dne 13. 10. 2021, I Up 133/2020 z dne 22. 10. 2020, X DoR 59/2019 z dne 8. 1. 2020. Vrhovno sodišče se je v sodbi št. I Up 194/2010 z dne 27. 7. 20101 izreklo že tudi o tem, da odločanje o imenovanju notarja ni upravna zadeva v smislu 2. člena ZUP.

10. Po določbi 5. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1sodišče tožbo s sklepom zavrže, če ugotovi, da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno nima nobenih posledic za tožnika ali pa so te posledice zanemarljive, razen če gre za rešitev pomembnega pravnega vprašanja. Na ta razlog sodišče pazi po uradni dolžnosti ves čas postopka (drugi odstavek 36. člena ZUS-1). Namen upravnega spora je namreč v tem, da se stranki zagotovi učinkovito sodno varstvo zoper tiste upravne akte, ki dejansko in nezanemarljivo posegajo v njen pravni položaj. Ni pa upravni spor namenjen temu, da se stranki zagotavlja sodno preverjanje pravilnosti njenih (načelnih) stališč v vsakem primeru, torej tudi takrat, ko izpodbijani upravni akt zanjo nima pravnih posledic ali pa so te zanemarljive ter hkrati ne gre za pomembno pravno vprašanje, ki bi kot takšno terjalo sodno intervencijo.

11. V obravnavanem primeru pa ne gre za takšno pravno vprašanje, saj so relevantna pravna vprašanja namreč že rešena v izoblikovani in ustaljeni upravno sodni praksi kot sledi iz sodnih odločb Vrhovnega sodišča št. I Up 215/2021 z dne 15. 12. 2021 in I Up 194/2010 z dne 27. 7. 2010 ter tega sodišča (npr. I U 887/2009 z dne 3. 2. 2010, I U 62/2014 z dne 27. 8. 2014, I U 2027/2017 z dne 6. 11. 2018, I U133/2020 z dne 22. 10. 2020). Z ustavitvijo postopka, ki se je začel in in ustavil po uradni dolžnosti, namreč ni bilo poseženo v nobeno njeno pravico ali pravno korist, niti se z izpodbijanim sklepom o ustavitvi postopka tožnici ne nalaga nobena obveznost, njen pravni položaj pa je enak kot pred ustavitvijo postopka. Da se pravni položaj stranke v primeru, ko se upravni postopek začne in ustavi po uradni dolžnosti ne spremeni je tudi že odločilo Vrhovno sodišče v zadevi X DoR 59/2019 z dne 6. 3. 2019. 12. V konkretnem primeru tožnica sama v tožbi pove (in o tem niti ni spora), da z izpodbijanim sklepom Ministrstvo za pravosodje ustavilo postopek imenovanja notarja na prosto notarsko mesto s sedežem v Ljubljani, ki je bil začet na podlagi javnega razpisa, objavljenega v Uradnem listu RS, št. 157/2020 z dne 30. 10. 2020, tožnica pa je v teku navedenega postopka izpodbijala s tožbo v upravnem sporu, nato pa še s pritožbo pred Vrhovnim sodiščem, odločbo ministra za pravosodje z dne 28. 7. 2021, s katero je bila na to notarsko mesto že imenovana A. A. Vrhovno sodišče je s sodbo št. I Up 215/2021 z dne 15. 12. 2021 navedeno odločbo odpravilo iz razlogov, ki jih je tožena stranka vsebinsko povzela v obrazložitvi izpodbijanega sklepa o ustavitvi postopka. Ker v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedeni razlogi, ki so narekovali ustavitev predmetnega postopka imenovanja notarja na prosto notarsko mesto s sedežem v Ljubljani niti glede na tožbene navedbe ne odstopajo od razlogov, ki jih je v predmetni zadevi navedlo Vrhovno sodišče v sodbi št. I Up 215/2021 z dne 15. 12. 2021, je mogoče zaključiti, da izpodbijani sklep o ustavitvi postopka za tožnico nima nikakršnih posledic in da je njen pravni položaj enak, kot pred ustavitvijo postopka.

13. Ker po povedanem zakonski pogoji za vsebinsko obravnavanje tožbe zoper izpodbijano odločitev niso izpolnjeni, je sodišče tožbo na podlagi določbe 5. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo

14. V zadevi sodišče ni opravilo glavne obravnave, ker je bilo tožbo treba zavreči iz navedenih razlogov že v okviru predhodnega preizkusa tožbe, saj niso bili izpolnjeni pogoji za meritorno odločanje sodišča o tožbi.

15. Sodišče je odločalo po sodnici posameznici na podlagi tretjega odstavka 13. člena ZUS-1. K točki 2:

16. V tožbenem zahtevku je tožnica predlagala tudi, naj sodišče toženi stranki naloži povrnitev tožničinih stroškov postopka.

17. Sodišče je o stroških postopka odločilo na podlagi 4. odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem trpi v primeru, če sodišče tožbo zavrže, vsaka stranka svoje stroške postopka.

1 V sodbi št. I Up 194/2010 Vrhovno sodišče med drugim navaja, da se objava razpisa za imenovanje notarja ne more šteti za začetek upravnega postopka po uradni dolžnosti v smislu 125. člena ZUP, temveč gre pri imenovanju notarja za drugo javnopravno stvar v smislu 4. člena ZUP; zato se ZUP kot postopkovni predpis uporablja le smiselno in subsidiarno. To pa ne izključuje smiselne uporabe četrtega odstavka 135. člena ZUP, po katerem lahko organ v primeru, če se je postopek začel po uradni dolžnosti, tak postopek tudi ustavi (15. in 16. točka obrazložitve).