Jedro

Pri odločanju o izbrisu pogojne obsodbe potrebno namreč upoštevati ne le okoliščine, ki jih je že v predlogu navajala pritožnica in jih ponovno ponavlja v pritožbi zoper izpodbijani sklep, temveč je potrebno upoštevati tudi naravo kaznivega dejanja, za katerega je bila S.Č. obsojena.

Izrek

I. Pritožba obsojene S.Č. se zavrne kot neutemeljena.

II. Obsojana S.Č. je kot strošek pritožbenega postopka dolžna plačati 30,00 EUR sodne takse.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje kot neutemeljeno zavrnilo prošnjo obsojene S.Č. za izbris obsodbe iz kazenske evidence.

2. Zoper tak sklep se je obsojena S.Č. pritožila. V pritožbi se zavzema za razveljavitev izpodbijanega sklepa in smiselno predlaga, da pritožbeno sodišče njeni prošnji za izbris obsodbe iz kazenske evidence ugodi. Pritožnica pri tem izpostavlja, da je dosojeno družbeno koristno delo v obsegu 480 ur uspešno opravila. Sedaj si želi na novo urediti življenje. V primeru izbrisa obsodbe iz kazenske evidence bi lahko pridobila potrdilo o nekaznovanosti, ki ga potrebuje za zaposlitev v zavarovalništvu, saj drugje, tudi zaradi zdravstvenih težav, ne bi dobila zaposlitve. Prav tako želi tudi sprožiti postopek osebnega stečaja, kar bi ji pomagalo, da začne poplačevati upnike, hkrati pa bi ji bil omogočen dohodek, s katerim bi lahko preživljala sebe in otroka ter ne bi bila več breme države.

3. Pregled zadeve na pritožbeni stopnji pa je pokazal, da pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče namreč v celoti soglaša z zaključki prvostopnega sodišča, da je pri odločanju o izbrisu pogojne obsodbe potrebno namreč upoštevati ne le okoliščine, ki jih je že v predlogu navajala pritožnica in jih ponovno ponavlja v pritožbi zoper izpodbijani sklep, temveč je potrebno upoštevati tudi naravo kaznivega dejanja, za katerega je bila S.Č. obsojena. Pri tem namreč ne gre spregledati, da je bila spoznana za krivo storitve nadaljevanega kaznivega dejanja poslovne goljufije po drugem v zvezi s prvim odstavkom 228. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), v zvezi s prvim odstavkom 54. člena KZ-1, saj je s svojimi ravnanji oškodovancem povzročila premoženjsko škodo v skupni višini 1,147.203,58 EUR, kar je več kot 22 krat presežen znesek 50.000,00 EUR, na podlagi katerega kaznivo dejanje poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena KZ-1 preide v kaznivo dejanje poslovne goljufije po drugem odstavku 228. člena KZ-1, kot je to v točki 8 izpodbijanega sklepa zapisalo že prvostopno sodišče. Ob navedenem pa tudi po oceni pritožbenega sodišča okoliščine, ki jih v svoji pritožbi izpostavlja obsojenka, niso takšne, da bi opravičevale predčasen izbris kazni oziroma sodno rehabilitacijo, za kar se zavzema pritožnica.

5. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

6. Sodna taksa je bila odmerjena v skladu z Zakonom o sodnih taksah po tarifni številki 74011 Taksne tarife.