Jedro

Po drugem odstavku 11. člena ZBPP dodeljena BPP zajema le tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev BPP. Tožnica je priložila ugovora zoper sklep o dovolitvi izvršbe,ki ju je vložila še pred vložitvijo prošnje za dodelitev BPP. Glede na navedeno določbo drugega odstavka 11. člena ZBPP to pomeni, da za vložitev teh ugovorov v spornem postopku ni več mogla pridobiti BPP, toženka pa ju zato v postopku dodelitve BPP niti ni bila dolžna presojati s stališča pogoja iz prvega odstavka 24. člena ZBPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z odločbo Bpp 2817/2013 z dne 22. 10. 2013 zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za pravno svetovanje in zastopanje v izvršilnih postopkih pred Okrajnim sodiščem v Litiji, opr. št. In 174/2013, zaradi izterjave 15.401,78 EUR s pp in opr. št. In 175/2013, zaradi izterjave 1.498,78 EUR s pp. Odločitev temelji na ugotovitvi, da je izvršilno sodišče dovolilo predlagano izvršbo zoper dolžnico, s sklepom opr. št. In 175/2013 z dne 18. 9. 2013 pa tudi nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom. Iz listin v spisu izhaja, da sta izvršilna naslova hipotekarna sporazuma za zavarovanje denarne terjatve po 142. členu Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa notarja A.A. Izvršljiv notarski zapis predstavlja veljaven izvršilni naslov. V 17. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) je namreč določeno, da sodišče dovoli izvršbo med drugim tudi na podlagi izvršljivega notarskega zapisa (2. točka drugega odstavka 17. člena ZIZ). Dokler izvršilni naslov obstaja, je sodišče v izvršilnem postopku nanj vezano in ne presoja njegove pravilnosti in zakonitosti. Tožena stranka tako ugotavlja, da izvršilno sodišče pravilno vodi izvršbo po upnikovem predlogu, na podlagi veljavnega izvršilnega naslova, prosilka pa ni navedla, da bi bil izvršilni naslov pravnomočno odpravljen, spremenjen, razveljavljen ali izrečen za neveljavnega, kar bi lahko predstavljajo utemeljeni govorni razlog. Glede na navedeno po presoji tožene stranke udeleževanje postopka in vlaganje pravnih sredstev v predmetnih izvršilnih postopkih nima verjetnega izgleda za uspeh in pravnih sredstev tudi ni razumno vlagati, zato posledično ni mogoče dodeliti BPP, ker ni izpolnjen eden od zakonskih pogojev iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP).

2. Tožnica v tožbi odločitvi tožene stranke oporeka in navaja, da ima v zadevi, za katero je prosila za BPP, možnosti za uspeh, da jo je razumno sprožiti ali se braniti ali ugovarjati v postopku s pravnimi sredstvi. Zoper sklepa o izvršbi je vložila pravočasna in obrazložena ugovora, v katerih je predlagala drug predmet izvršbe in sicer izvršbo na nepremičnine, ki so bile zastavljene v zavarovanje terjatev in ne z rubežem na dolžničino plačo in odlog izvršbe. Zadeva je zelo pomembna za njen osebni in socialno-ekonomski položaj in socialno ekonomski položaj njene družine, prav tako je pričakovani izid zadeve zanjo in njeno družino življenjskega pomena. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi.

3. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

4. Tožba ni utemeljena.

5. V skladu s prvim odstavkom 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. Sodišče se strinja z razlogi izpodbijane odločbe, da izvršljiv notarski zapis, na podlagi določbe 2. točke drugega odstavka 17. člena ZIZ, predstavlja izvršilni naslov in enako kot tožena stranka ugotavlja, da tožnica ne oporeka izvršljivosti izvršilnega naslova, niti primernosti izvršilnega naslova za izvršbo. Glede na navedeno se sodišče strinja tudi z zaključkom tožene stranke, da ni izpolnjen pogoj za dodelitev BPP iz 24. člena ZBPP, zaradi česar je bilo treba njeno vlogo za dodelitev BPP zavrniti (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), glede na tožbene navedbe pa še dodaja:

6. Po drugem odstavku 11. člena ZBPP dodeljena BPP zajema le tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev BPP ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve te prošnje še niso bila opravljena.

7. Tožnica je tožbi priložila ugovora zoper sklep o dovolitvi izvršbe, oba z dne 11. 9. 2013, ki ju je torej vložila še pred vložitvijo prošnje za dodelitev BPP, dne 2. 10. 2013. Glede na navedeno določbo drugega odstavka 11. člena ZBPP to pomeni, da za vložitev teh ugovorov v spornem postopku ni več mogla pridobiti BPP, toženka pa ju zato v postopku dodelitve BPP niti ni bila dolžna presojati s stališča prej navedenega pogoja iz prvega odstavka 24. člena ZBPP.

8. Tožnica v tožbi navaja zgolj to, da je bila vložitev ugovorov zoper sklepa o dovolitvi izvršbe nujna, da se izvršba ne bi opravi z rubežem plače, temveč z izvršbo na zastavljeno nepremičnino. S tem tudi kot razloge za dodelitev BPP navaja izključno razloge, iz katerih je že sama vložila ugovora, za katerega iz prej navedenih razlogov ne more več pridobiti BPP. Ti razlogi zato ne morejo vplivati na odločitev v obravnavani zadevi, sodišče pa pripominja še, da je tožnica z vložitvijo omenjenih ugovorov tudi izčrpala vsa pravna sredstva, ki so po ZIZ dovoljena v tej fazi postopka, kar pomeni dodaten razlog za ugotovitev, da pogoj iz prvega odstavka 24. člena ZBPP ni izpolnjen.

9. Iz navedenih razlogov je sodišče presodilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in da je odločba pravilna ter utemeljena na zakonu, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno.