Up-32/99

11. 4. 2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. s Ž., ki ga zastopa B. C. B., odvetnik na Z. na seji senata dne 11. aprila 2000

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 180/98 z dne 17. 11. 1998 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožniku je leta 1993 prenehalo delovno razmerje pri zasebnem delodajalcu. Leta 1996 je vložil tožbo zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja in v sporu na prvi stopnji uspel (sodba Delovnega sodišča v Mariboru št. Pd 1186/96 z dne 22.11.1996). Pritožbeno sodišče pa je ugodilo pritožbi delodajalca in tožbo zavrglo (sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 1591/96 z dne 20.5.1998). Ugotovilo je, da ni bila izpolnjena procesna predpostavka za vsebinsko odločanje sodišča - pritožnik namreč ni izčrpal predhodnega varstva pravic pri delodajalcu. Z izpodbijanim sklepom je Vrhovno sodišče zavrnilo revizijo pritožnika.

2.Pritožnik zatrjuje kršitev pravice do svobode dela (49. člen Ustave) in do socialne varnosti (50. člen Ustave). Smiselno iz vloge izhaja, da se ne strinja s pravnim stališčem, da bi moral sprožiti pravne postopke pri delodajalcu.

3.Z nestrinjanjem z izpodbijanimi sodbami pritožnik v bistvu zatrjuje, da sodišča pri odločanju o njegovi zadevi niso prav uporabila materialnega prava. Presoja o tem sama po sebi tudi ni stvar ustavne pritožbe. Ustavna pritožba namreč ni pravno sredstvo v sistemu rednih in izrednih pravnih sredstev, ampak je poseben institut za presojo posamičnih aktov zaradi varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Zato Ustavno sodišče ne more preverjati meritorne odločitve oziroma dokazne ocene organa, ki je izdal posamični akt; ugotavlja le, ali ni morda v postopku odločanja o pravicah in obveznostih posameznika prišlo do ustavno nedopustnega posega v človekove pravice in temeljne svoboščine. Dejansko stanje, ki ga Ustavno sodišče lahko ugotavlja, ni dejansko stanje, ki je bilo podlaga za odločitev delodajalca in sodišča o prenehanju delovnega razmerja pritožnika, ampak samo dejansko stanje zatrjevanih kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Ustavno sodišče na podlagi ustavne pritožbe torej ne more presojati pravilnosti dokazne ocene sodišč in pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja, pač pa lahko v zvezi z izvedbo dokaznega postopka presoja, ali je bila v tem postopku spoštovana ustavna zahteva po enakopravnem položaju obeh strank in ali je bila zagotovljena pravica stranke, da se v postopku izjavi glede dejanskih ter pravnih vprašanj, predlaga dokaze, se opredeli do dokaznih predlogov nasprotne stranke ter do rezultatov dokazovanja.

Okoliščin, ki bi izkazovale kršitev teh ustavnih zahtev, pa pritožnik ni izkazal oziroma jih niti ne navaja. Zgolj nestrinjanje z odločitvijo sodišča, s katero je bilo potrjeno prenehanje delovnega razmerja, pa ne pomeni, da je bila pritožniku kršena pravica do svobode dela in do socialne varnosti.

3.Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

4.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko.

Predsednica senataMilojka Modrijan