Jedro

Kaznivo dejanje je lahko storjeno (izvršeno) z opustitvijo samo, če storilec opusti dejanje, ki bi ga moral storiti. To pomeni, da je posledica nastala zaradi neizvršitve obveznosti, ki bi jo moral storilec opraviti na podlagi določil zakona ali na zakonu temelječih predpisov. Samo pooblastilo za zastopanje podjetja in solastništvo podjetja pa storilca ne zavezuje k vodenju poslovnih knjig, ki jih je na podlagi zakona dolžan voditi samostojni podjetnik.

Obrazložitev

Pritožbi zagovornice obdolženega P. K. se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se obdolženi P. K. oprosti očitka obtožnega predloga Okrožnega državnega tožilstva v Kranju, opr. št. Kt (0) 532/04 z dne 30.8.2005 in spremenjenem 7.4.2008, ker naj bi skupaj z G. V. v poslovne knjige, ki sta jih morala voditi po zakonu in so namenjene za odločitve v zvezi z gospodarsko in finančno dejavnostjo, nista vpisala pomembnega podatka, s tem, da v času od 5.1. do 27.2.2001 v T. in sicer G. V. kot samostojni podjetnik „za opravljanje dejavnosti točenje pijač in napitkov v točilnicah in dnevnih barih“, P. K. pa kot pooblaščena oseba za zastopanje in vodenje opisanih poslov, nista predložila v knjiženje v knjigo prihodkov in odhodkov, ki se mora voditi na podlagi 22. Slovenskega računovodskega standarda v zvezi s čl. 50 ZGD in čl. 51 ZGD-F in vpliva na vsebino bilance stanja in izkaz poslovnega izida za leto 2001, v letu 2001, 18 računov za nabavljeno blago v trgovini T. in v T. g. d.o.o. in sicer: račun št. 1000031 z dne 5.1.2001 v znesku 5.795,00 SIT, račun št. 1000094 z dne 12.1.2001 v znesku 2.581,23 SIT, račun št. 1000108 z dne 12.1.2001 v znesku 10.809,73 SIT, račun št. 1000115 z dne 15.1.2001 v znesku 19.168,00 SIT, račun št. 1000195 z dne 19.1.2001 v znesku 2.779,94 SIT, račun št. 1000230 z dne 23.1.2001 v znesku 21.014,44 SIT, račun št. 1000327 z dne 31.1.2001 v znesku 15.499,89 SIT, račun št. 1000409 z dne 6.2.1001 v znesku 8.640,00 SIT, račun št. 1000517 z dne 13.12.2001 v znesku 15.458,88 SIT, račun št. 1000597 z dne 19.12.2001 v znesku 5.809,01 SIT, račun št. 1000717 z dne 27.2.2001 v znesku 5.580,07 SIT, račun št. 1382806 z dne 30.1.2001 v znesku 20.389,89 SIT, račun št. 1391032 z dne 6.2.2001 v znesku 11.471,75 SIT, račun št. 1074/1273 z dne 6.2.2001 v znesku 8.632,70 SIT, račun št. 804/984 z dne 30.1.2001 v znesku 9.226,66 SIT, račun št. 803/985 z dne 30.1.2001 v znesku 24.170,88 SIT, račun št. 1000598 z dne 13.1.2001 v znesku 14.678,00 SIT, račun št. 10001021 z dne 20.1.2001 v znesku 12.643,00 SIT, s čimer naj bi storil kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listin po 1. odstavku 240. člena KZ v zvezi s členom 25 KZ.

Stroški postopka, ki so nastali v delu postopka zoper obdolženega P. K. in potrebni izdatki obdolženega K., njegove zagovornice in nagrada njegove zagovornice bremenijo proračun.

O b r a z l o ž i t e v Z izpodbijano sodbo je Okrajno sodišče v Kranju spoznalo obdolžena G. V. in P. K. za krivega kaznivega dejanja poslovnih listin po 1. odstavku 240. člena KZ v zvezi s členom 25 KZ. Izreklo jima je pogojni obsodbi, v kateri jima je določilo vsakemu po tri mesece zapora s preizkusno dobo dveh let. V plačilo jima je naložilo stroške postopka v višini 10,09 EUR in tudi vse nadaljnje stroške, v kolikor bodo priglašeni. Obdolženemu P. K. pa tudi stroške vročanja po pooblaščencu v znesku 447,86 EUR, oprostilo pa ga je plačila povprečnine. Obdolženemu G. V. pa je naložilo v plačilo tudi povprečnino, odmerjeno v znesku 300,00 EUR.

Zoper navedeno sodbo se je pritožila zagovornica obdolženega P. K. iz vseh pritožbenih razlogov in predlagala, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da obdolženca oprosti očitkov obtožbe, podrejeno pa, da sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje. Predlagala je tudi, da naj pritožbeno sodišče obdolženca in njo povabi na sejo senata.

Višja državna tožilka V. N. pri Vrhovnem državnem tožilstvu Republike Slovenije ni podala predloga po 2. odstavku 445. člena ZKP.

Predsednica senata kot tudi senat pritožbenega sodišča nista ocenila, da bi bila navzočnost strank koristna za razjasnitev stvari. Zato obdolženec in njegova zagovornica nista bila povabljena na sejo senata.

Pritožba je utemeljena.

Očitano kaznivo dejanje lahko stori, kdor v poslovne knjige, spise ali druge poslovne listine, ki jih mora voditi po zakonu, ali na podlagi drugih predpisov, izdanih na podlagi zakona, ki so pomembne za poslovni promet z drugimi pravnimi ali fizičnimi osebami, ali so namenjene za odločitve v zvezi z gospodarsko ali finančno dejavnostjo, vpiše lažne podatke, ali ne vpiše kakšnega pomembnega podatka, ali s svojim podpisom potrdi takšno krivo listino ali spis z lažno vsebino, ali omogoči sestavo knjige, listine ali spisa z lažno vsebino. Torej je storilec takšnega kaznivega dejanja lahko vsaka oseba, ki je dolžna na podlagi zakona ali na podlagi drugih predpisov, izdanih na podlagi zakona, voditi poslovne knjige, spise ali druge poslovne listine.

Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitev, da sta bila obdolženca v poslu udeležena z enakim materialnim vložkom, da sta si dobiček očitno delila in da je bil obdolženi P. K. tudi formalno pooblaščena oseba za zastopanje podjetja s.p. V. G. ter, da je občasno v podjetje, ki je vodilo računovodske posle obdolženi K. prinašal tudi račune za nabavljeno blago, zaključilo, da je skupaj z obdolženim G. V. storil očitano kaznivo dejanje, torej v sostorilstvu (25. člen KZ). Nadalje je ugotovilo, da je način storitve očitanega kaznivega dejanja opustitev vpisa pomembnih podatkov, kar sta obdolženca storila tako, da nista predložila v knjiženje 18 računov za blago, nabavljeno za potrebe gostinskega lokala v podjetjih T. in T. g. d.o.o. Takšne zaključke sodišča prve stopnje pa upravičeno napada pritožnica, ko zatrjuje, da obdolženi P. K. po veljavnem materialnem pravu ni bil dolžan voditi poslovnih knjig, saj ni bil samostojni podjetnik, niti ne oseba, ki bi na podlagi posebnega pooblastila bil dolžan poskrbeti za knjiženje računov v knjigo prihodkov in odhodkov.

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da se obdolžencema očita, da sta očitano kaznivo dejanje storila z opustitvijo. 2. odstavek 8. člena KZ določa, da je kaznivo dejanje lahko izvršeno z opustitvijo samo, če je storilec opustil dejanje, ki ga mora storiti. To pomeni, da gre za kršitev zapovedane norme, ki praviloma zavezuje ožji krog adresantov, saj se posledica predpisuje storilcu zato, ker je ni preprečil z izvršitvijo dejanja, ki bi ga moral storiti. Sodišče prve stopnje pa je napačno sklepalo, da udeležba z enakim materialnim vložkom, delitev dobička in formalno pooblastilo za zastopanje podjetja, pomeni obveznost obdolženega P. K., da vodi poslovne knjige, katere je na podlagi zakona dolžan voditi nosilec samostojne dejavnosti, to je obdolženi G. V.. Iz pooblastilnega razmerja ne izhaja obveznost obdolženega P. K., da bi moral voditi poslovne knjige, še manj pa to izhaja iz njegovega vložka v podjetju s.p. V. G., kot tudi udeležba pri dobičku. Ker torej pritožnica pravilno opozarja, da sodišče prve stopnje obdolženemu P. K. ni dokazalo, da bi bil po zakonu ali na podlagi drugih predpisov, izdanih na podlagi zakona pooblaščena oseba, kot se to zatrjuje v obtožnem predlogu za vodenje poslovnih knjig, ni mogel storiti očitanega kaznivega dejanja, saj ni opustil dolžnega ravnanja kot je to napačno zaključilo sodišče prve stopnje. Tudi v kolikor je bil z obdolženim G. V. dogovorjen, da občasno namesto njega nosi v računovodski servis račune za nabavljeno blago zaradi knjiženja, pa tega ni storil, ne more biti storilec očitanega kaznivega dejanja, saj ga k obveznemu ravnanju ni zavezoval ne zakon, ne drugi predpis, izdan na podlagi zakona.

Zato je pritožbeno sodišče pritožbi zagovornice obdolženca P. K. ugodilo in obdolženca iz razlogov po 3. točki 358. člena ZKP oprostilo očitkov obtožbe, pri tem pa je ravnalo v skladu s 5. odstavkom 392. člena ZKP v zvezi s 1. odstavkom 394. člena ZKP.

Ker je bil obtoženi oproščen, je sodišče v skladu s 1. odstavkom 96. člena ZKP stroške postopka, ki se nanašajo na obdolženega P. K., kot tudi potrebne izdatke obdolženca in njegove zagovornice in nagrado zagovornice naložilo v breme proračuna.