Up-384/00

18.9.2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnica v Z. na seji senata dne 18. septembra 2001

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cpg 607/2000 z dne 30. 8. 2000 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Radovljici št. Ig 2000/00289-4 z dne 11. 2. 2000 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.V izvršilnem postopku je sodišče prve stopnje izdalo sklep o izvršbi na podlagi pravnomočnega plačilnega naloga v znesku, kakršnega je tožnik uveljavljal v tožbi (1 178 462 SIT). Sodišče druge stopnje pa je ugovoru (ki ga je obravnavalo kot pritožbo) dolžnika ugodilo in sklep o izvršbi spremenilo tako, da se nanaša le na znesek, kakršnega je tožnik uveljavljal po delnem umiku tožbe (266 457 SIT).

2.V ustavni pritožbi pritožnik (v izvršilnem postopku upnik) navaja, da je sicer v teku pravdnega postopka za izdajo plačilnega naloga zmanjšal tožbeni zahtevek, vendar pa je sodišče plačilni nalog izdalo glede celotnega, v tožbi vtoževanega zneska. Meni, da je sklep pravdnega postopka postal pravnomočen glede celotnega zneska, ne glede na to, da je sodišče prekoračilo tožbeni zahtevek. Meni, da v izvršilnem postopku ni več mogoče popravljati napak pravdnega sodišča, še posebej ne glede prekoračitve tožbenega zahtevka, saj na to kršitev niti pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti. Meni, da je sodišče z izpodbijanim sklepom kršilo 158. člen Ustave glede zaveze spoštovanja pravnomočnih sodnih odločb. Kršen naj bi bil tudi 22. člen Ustave, ki zagotavlja enako varstvo pravic v postopku.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v pravdnem in izvršilnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri uporabi materialnega in procesnega prava ter ugotovitvi dejanskega stanja. Ustavno sodišče v postopku ustavne pritožbe skladno s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) preizkuša le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. To predvsem pomeni, da je pristojnost Ustavnega sodišča, da na podlagi ustavne pritožbe preizkuša, ali sodišča z razlago zakonom niso dala takšne vsebine, ki bi bila nezdružljiva s človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami. Takšne kršitve v obravnavani zadevi sicer ni mogoče že vnaprej izključiti. Spoštovanje instituta pravnomočnosti med drugim služi tudi zagotovitvi pravice do učinkovitega sodnega varstva in pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja po 23. členu Ustave. Če bi izvršilno sodišče resnično zavzelo pravno stališče, da lahko v izvršilnem postopku preizkuša pravilnost in zakonitost pravnomočne sodne odločbe, ki predstavlja izvršilni naslov, bi to zato lahko predstavljalo kršitev zgoraj navedenih ustavnih pravic. Del zgoraj navedenih ustavnih pravic je tudi zahteva, kot pravilno opozarja pritožnik, da v pravdnem postopku pride do pravnomočne odločitve, na katero so stranki in sodišče vezani in katere pravilnosti v izvršilnem postopku ni mogoče ponovno preizkušati. Vendar pa v obravnavani zadevi ne gre za tak primer. Treba je upoštevati specifičnost plačilnega naloga, ki ga sodišče praviloma (v tehničnem smislu) izda tako, da na tožbo odtisne vnaprej pripravljen obrazec, v katerem niti ne navede zneska, za katerega je izdan, pač pa je ta znesek razviden le iz navedb tožnika. Zato ni izključena razlaga, da se na tak način izdan plačilni nalog nanaša na znesek, kakršnega je dotlej uveljavljal tožnik v tožbi, vključno z morebitnimi kasnejšimi spremembami tožbe, ki so bile sodišču predložene pred izdajo plačilnega naloga. Ne gre torej za to, da bi v izpodbijanem sklepu sodišče zavzelo pravno stališče, da je kršitev glede prekoračitve tožbenega zahtevka mogoče uveljavljati še v izvršilnem postopku, pač pa za pravno stališče, da je bil plačilni nalog izdan le za znesek, kot ga je tožnik uveljavljal tedaj v že zmanjšanem tožbenem zahtevku. Ni rečeno, da je takšno stališče in ravnanje sodišča pravilno in v skladu z zakonom; za presojo Ustavnega sodišča zadošča sklep, da ne gre za pravno stališče, ki bi bilo nezdružljivo z zgoraj navedenimi ustavnim pravicami.

4.Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude ter člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam- Lukić.

Predsednik senatadr. Lojze Ude