Jedro

Prepiri med pravdnima strankama, ki so zgolj na ravni izrečenih besed, niso opravičilo za telesno obračunavanje. Tožničinemu morebitnemu izzivanju je mogoče očitati le čustveno zaostren odnos do toženca, ne pa protipravnosti. Toženec je z udarci tožnice v glavo močno presegel morebitni tožničin izziv, zato je po presoji revizijskega sodišča izključno krivdno odgovoren za škodo, ki jo je povzročil tožnici.

Izrek

Reviziji se delno ugodi in se sodba sodišča druge stopnje delno spremeni tako, da se pritožbi tožnice delno ugodi in se sodbo sodišča prve stopnje v obsodilnem delu delno spremeni tako, da se glasi: „Toženec mora tožnici plačati 1.400.000,00 SIT (sedaj 5.842,10 EUR) odškodnine z zamudnimi obrestmi v višini predpisane obrestne mere, zmanjšane s temeljno obrestno mero za čas od 1. 1. 2002 do izdaje sodbe, od izdaje sodbe pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Toženec mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožnici njene stroške postopka na prvi stopnji v znesku 915,83 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.“ Sicer se revizija zavrne.

Toženec mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožnici njene stroške pritožbenega in revizijskega postopka v skupnem znesku 208,63 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je (ob ugotovljeni tožničini 50-odstotni odgovornosti za nastalo škodo) tožencu naložilo, da mora tožnici plačati 600.000,00 SIT (sedaj 2.503,76 EUR) odškodnine z zamudnimi obrestmi v višini predpisane obrestne mere, zmanjšane s temeljno obrestno mero za čas od 1. 1. 2002 do izdaje sodbe, od izdaje sodbe pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V presežku je zahtevek tožnice zavrnilo. Odločilo je, da tožnica sama nosi svoje stroške pravdnega postopka ter da mora povrniti tožencu odmerjene pravdne stroške.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnice delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožencu naložilo, da mora tožnici plačati 700.000,00 SIT(1) (sedaj 2.921,05 EUR) odškodnine z zamudnimi obrestmi v višini predpisane obrestne mere, zmanjšane s temeljno obrestno mero za čas od 1. 1. 2002 do izdaje sodbe, od izdaje sodbe pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Spremenilo je tudi znesek pravdnih stroškov. V preostalem delu je pritožbo tožnice in v celoti pritožbo toženca zavrnilo ter v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je, da mora toženec povrniti tožnici pritožbene stroške.

3. Tožnica v pravočasni reviziji proti drugostopenjski sodbi uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Navaja, da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ker izpodbijana sodba nima jasnih razlogov o njenih pritožbenih navedbah in se nanje sklicuje. Izpoved priče J. M. ml. je izrazito neprepričljiva, ker je bil s tožnico v sporu. Sodišče je ugotovilo vzkipljivost in agresivnost toženca, nato pa protislovno po temelju zavrnilo tri od petih škodnih dogodkov. Pravno zmoten je zaključek, da je prispevala k nastanku škode. Iz ugotovitve, da je toženec vzkipljiv, ni moč zaključiti, da je njena odgovornost 50-odstotkov. Toženec ni niti zatrjeval niti izkazal njenega neskrbnega ravnanja. Njene osebne lastnosti, ki so prispevale k večjemu obsegu škode od običajnega, niso podlaga za razbremenitev odškodninske odgovornosti toženca. Predlaga, naj revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne v novo odločanje.

4. Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročena tožencu, ki nanjo ni odgovoril. 5. Revizija je delno utemeljena.

6. Revizijsko sodišče ni upoštevalo pritožbenih navedb tožnice, na katere se v reviziji pavšalno sklicuje. Revizija je samostojno pravno sredstvo zoper sodbo sodišča druge stopnje. Slednjo revizijsko sodišče preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP).

7. Revizijske navedbe, da so razlogi izpodbijane sodbe nejasni, ne predstavljajo argumentiranih in konkretiziranih trditev o relevantnih procesnih kršitvah, zato revizijsko sodišče glede bistvenih kršitev določb pravdnega postopka izpodbijane odločbe ne sme preizkusiti (primerjaj 371. člen ZPP). Revizijska navedba, da je priča J. M. ml. neprepričljiva, vsebinsko pomeni izpodbijanje dokazne ocene v obrazložitvah sodb sodišč prve in druge stopnje. Na podlagi takih navedb pa tožnica v postopku z revizijo ne more uspeti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

8. V obravnavanem primeru tožnica zahteva od toženca (razvezanega zakonca) plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi petih škodnih dogodkov. V reviziji se zavzema za oceno o toženčevi izključni odgovornosti za nastalo škodo.

9. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jim je pritrdilo pritožbeno sodišče, in na katere je revizijsko sodišče pri odločanju vezano, izhaja, da je bil med pravdnima strankama 27. 12. 2000 prepir, v katerem sta bila udeležena tudi njun sin in (zet) Š., da je toženec v tem dogodku utrpel poškodbo od svojega sina, tožnica pa od toženca. Tožnica je utrpela udarnino glave in vratu ter udarnino na hrbtni strani prsnega koša. V drugem ugotovljenem škodnem dogodku 15. 1. 2001 je tožnica od toženca utrpela udarnino na glavi in na desni strani obraza, raztrganino na spodnji ustnici in odkrhnitev zoba. (Ostalih treh škodnih dogodkov tožnici ni uspelo dokazati, zato je revizijsko nesprejemanje te dejanske ugotovitve neupoštevno(2)). Ker sta pravdni stranki razvezana zakonca, ki sta se pogosto prepirala (prepiri so prerasli tudi v telesna obračunavanja in sta bila oba kaznovana pred sodnikom za prekrške, policija pa je intervenirala tudi zaradi tožničinih ravnanj) in je tožnica toženca pogosto izzivala (kljub vedenju, da je vzkipljiv), sta sodišči prve in druge stopnje njen prispevek v obeh dogodkih ocenili na 50-odstotkov.

10. Pravna podlaga o temelju zahtevka so pravila o krivdni odškodninski odgovornosti (prvi odstavek 154. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR, ki se v tej zadevi uporablja na podlagi 1060. člena Obligacijskega zakonika) in določba o deljeni odgovornosti (192. člen ZOR). Po določbi prvega odstavka 192. člena ZOR ima oškodovanec, ki je tudi sam prispeval, da je nastala škoda, pravico samo do sorazmerno zmanjšane odškodnine. Po oceni revizijskega sodišča sta sodišči ta pravila zmotno uporabili, ko sta presodili, da je tožnica s svojimi ravnanji prispevala k nastanku škode 50-odstotkov.

11. Pri ugotavljanju in oceni prispevka ni mogoče upoštevati večletnega različnega dogajanja med razvezanima zakoncema, saj drugi dogodki niso v pravno upoštevni vzročni zvezi z obravnavanima škodnima dogodkoma(3). Prepiri med pravdnima strankama, ki so zgolj na ravni izrečenih besed, niso opravičilo za telesno obračunavanje. Tožničinemu morebitnemu izzivanju (ki za obravnavana dogodka sploh ni izrecno ugotovljeno) je mogoče očitati le čustveno zaostren odnos do toženca, ne pa protipravnosti. Toženec je z udarci tožnice v glavo (s posledico v dogodku 15. 1. 2001 tudi odkrhnitve zoba) močno presegel morebitni tožničin izziv, zato je po presoji revizijskega sodišča izključno krivdno odgovoren za škodo, ki jo je v obeh škodnih dogodkih povzročil tožnici.

12. Tožničina revizija je torej delno utemeljena, in sicer glede tožnikove izključne odgovornosti za nastalo škodo. Revizijsko sodišče je zato sodbo pritožbenega sodišča ustrezno spremenilo (prvi odstavek 380. člena ZPP) in tožniku naložilo, da tožnici plača celotno odmerjeno odškodnino v znesku 5.842,10 EUR z zamudnimi obrestmi v višini predpisane obrestne mere, zmanjšane s temeljno obrestno mero za čas od 1. 1. 2002 do izdaje sodbe, od izdaje sodbe pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V ostalem delu revizija tožnice ni utemeljena, zato jo je v tem delu revizijsko sodišče zavrnilo (378. člen ZPP).

13. Ker je bila revizija deloma uspešna, je to vplivalo tudi na odločitev o pravdnih stroških, ki so odmerjeni na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 165. člena ZPP. Pravdni stranki sta v postopku pred sodiščem prve stopnje do spremembe tožbenega zahtevka uspeli v razmerju tožnica 50% in toženec 50%, po spremembi pa v razmerju tožnica 22,6% in toženec 77,4%. Revizijsko sodišče je upoštevalo odmero stroškov pravdnega postopka, priznano s strani pritožbenega sodišča, spremenilo je le uspeh v postopku. Ob upoštevanju uspeha v postopku pred sodiščem prve stopnje in po medsebojnem pobotanju teh stroškov mora toženec tožnici povrniti 915,83 EUR pravdnih stroškov. Ker je v pritožbenem postopku tožnica uspela 14,3 %, ji je sodišče ob upoštevanju odmere stroškov pritožbenega sodišča priznalo 144,26 EUR pritožbenih stroškov. Tožnica je v zvezi z revizijo uspela 12,7%. V zvezi z revizijo so ji priznani stroški za sestavo revizije v višini 900 točk, 2 % materialni stroški in 20 % DDV, kar znaša skupaj 505,66 EUR (upoštevaje uspeh z revizijo 64,37 EUR). Ob upoštevanju uspeha v revizijskem postopku mora toženec tožnici povrniti 64,37 EUR revizijskih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi, kot izhajajo iz izreka te odločbe (v katerem navedeni znesek 208,63 EUR je vsota tožnici priznanih stroškov pritožbenega in revizijskega postopka).

Op. št. (1): Zvišalo je odškodnino za telesne bolečine za dogodek 15. 1. 2001. Op. št. (2): Primerjaj tretji odstavek 370. člena ZPP.

Op. št. (3): Primerjaj zadevo II Ips 379/99.